|


Letni program 2019 Medijsko središče Prijava na e-novice

Objavil/a: Matjaž Šerkezi, četrtek, 16. april 2015, ogledov: 2101

Benečan s trdim gležnjem

V okviru priprav na predprvomajsko odpravo kamniških TSKO-jevcev na gruzijski del Kavkaza, smo se odpravili na višinski trening na Velikega Benečana (Grossvenediger 3666 m). Na odpravo gredo poleg spodaj podpisanega še Ivan, Vital, Lado, Peter, Robert, Andrej in Matjaž. Tokrat pa sta nam družbo delala še Irena in Franc.

Od parkirišča nad Hinterbichlom na 1500 mnv, nam je vzpon za kakšnih 200 vm vzpon olajšal lokalni kombitaxi, po naslednjih 50 v.m. pa smo že lahko nataknili smuči. Do Johannishutte (2121 m) gre pot po cesti, ki je večkrat prekrita s plazovino, ponekod pa je snežna odeja že zelo tanka in bo v kratkem že lanski sneg. Zato bodo peš intervali v prihodnjih tednih vse daljši.

Do Deffregerhaus (2962 m), kjer smo prespali, se teren postavi bolj pokonci, vendar ravno prav za udobno hojo. Sneg je bil v spodnjem delu seveda še južen, nad kakšnih 2300 m pa je nastopila zima.V zgodnjem popoldnevu (po 15. uri) je skladno z napovedjo začelo rahlo snežiti, vendar je do večera prenehalo.

Zjutraj so meglice sicer še ovijale vrhove, vendar je barometer pokazal opazen dvig zračnega tlaka, zato z odhodom nismo preveč hiteli. Snežne razmere do vrha so bile zaradi nekaj novozapadlega snega skoraj idealne, saj so kože odlično prijemale tudi na strmejših delih in po dobrih dveh urah smo si na vrhu že lahko segali v roke. Kot se je izkazalo, smo izbrali odlično časovnico, saj smo z vrha odrinili pred največjim navalom turnih smučarjev, ki so se vsipali z vseh treh strani.

Na vrhu jih je bilo ta dan zagotovo nekaj sto. Na ledeniku smo še malo pomalicali, da je sneg nekoliko popustil, potem pa smo se vriskajoč, v dobrem delu tudi v svežem pršiču, spustili po levem grabnu direktno do Johannishute. Medtem je sonce posušilo še preostale meglice na nebu in uživali smo v prekrasnih, skoraj kičastih snežnih pejsažih. Idej, kaj bi se dalo in bilo potrebno presmučati, ni in ni zmanjkalo. Preostanek poti do parkirišča je minil v kombinaciji drsenja in soročnega odrivanja v stilu smučarskih tekačev po gnilcu in hoje po blatni cesti. Vsi smo bili sklepčni, da smo imeli veliko srečo z vremenom in da smo opravili res odlično turo.

Še posebej čustveno jo je doživljal Franc, saj se je prav po zadnjem obisku Velikega Benečana pred sedmimi leti zanj začela večletna zdravstvena kalvarija, ki je, če odmisli zatrjen gleženj, zdaj dokončno preteklost.

Besedilo in fotografije: Bogdan Jamšek

Fotogalerija

Benečan s trdim gležnjem




Komentarji

Za oddajo komentarja se najprej prijavi
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo »všečkaj« ali objavi na FaceBook-u.

© Planinsko društvo Kamnik, 2019 | Šutna 42, 1240 Kamnik | tel.: 01/8391-345 | fax.: 01/8391-345 | e-pošta