Valeta in ponočevanje po afterpartiju

Žan Auersperger – Od Kamnika s kolesom na Trojane: Zbudili smo se okoli sedme ure in pojedli zajtrk. Okrog desete ure smo se napravili v kolesarsko opremo in se počasi odpravili na kolesarjenje. Pot vodi po cesti mimo Starega gradu in se odcepi na Palovče. Po tem se peljemo skozi Vranjo peč, na Pšajnico, na Zlato polje, od koder se dvignemo po makadamu na sedlo pod Špilkom.

Po tem se spustimo na preval, kjer ležijo Trojane. Tam si lahko privoščite krofe ipd. Nazaj v Kamnik je pa kar hudič, saj moraš že na začetku v klanec.Ko prideš na Palovče si pa že rešen, saj ti ni treba praktično nič več poganjati kolo. Med kolesarjenjem je imela Ajda večkrat krizo, zaradi valete in ponočevanja pri afterpartiju.Ta kolesarska tura mi je bila zelo všeč, ker sem dobil dva čokoladna ježka, dva krofa, ker sem se mučil in ker sem prevozil 72 km in 2 km vzpona. kar je dobesedni absolutni rekord.Ajda Auersperger – Plezalna tekma v Celovcu in pohod na planino Korošico, nedelja 14. 6. 2015: V nedeljo smo se udeležili plezalne tekme v Celovcu. Ko smo prišli v Celovec smo kmalu našli plezalno dvorano, ker pa smo bili tako zgodnji, saj veste: rana ura, zlata ura, zato smo imeli dovolj časa, da smo opravili »obhod« po ulici, ter za igranje na lepem igrišču, ki je bilo v neposredni bližini plezalnega centra. Tam je bilo veliko igral, ki sva jih z Žanom veselo uporabila. Nekaj časa sva se igrala, potem pa sva se šla registrirati. Ravno, ko sva se registrirala, se je začela nabirati gneča, tako, da sva imela kar srečo. Ker sva imela start za spremembo hkrati sva si šla ogledovat smeri. Kmalu se je začela tekma in oba z Žanom sva prvo smer preplezala do vrha. Nato je bil dolg odmor, po katerem je sledila druga smer. Žan je tudi to smer to smer splezal do vrha, jaz pa sem se vrha dotaknila. Tako sva oba pristala v finalu, kot trenutno prvo uvrščena. Ker pa je Žan dobil za finalno smer, smer, ki je bila precej na moč je moral zmago prepustiti močnejšemu tekmovalcu. Žan je bil tako na koncu drugi, jaz pa sem obdržala prvo mesto. Udeležbo na tekmi priporočam, ker je bilo vse zelo lepo organizirano, vsi tekmovalci pa so dobili tudi praktične nagrade in diplome. Po tekmi smo šli še na pohod na planino Korošico v Karavankah, po dolgem času, saj smo tja hodili, ko sva bila z Žanom še majhna. Na vrhu smo si privoščili čaj, kislo mleko in žgance. Ko smo pojedli smo šli nazaj v dolino. Med potjo navzdol sva z Žanom reševala lazarje pred izsušitvijo. Tako smo preživeli še en lep dan.Ajda Auersperger – Gorsko – tekaška tekma v Podbrdu in pohod na Črno prst (1844m), 20.6.2015: V soboto smo se udeležili državnega prvenstva v gorskem teku. Sprva nismo vedeli niti tega, da je to tekmovanje spada med državno prvenstvo. Torej, ko smo prišli na Podbrdo, smo bili precej pozni. Zato sem si slabše ogledala progo, ki ni bila najbolje označena. Tekmovala sem v kategoriji Z3 – najstarejši med otroci, Žan pa v M1- najmlajši otroci. Preden se je tekma začela, je vsak udeleženec dobil praktično nagrado. Praktične nagrade so bile zelo bogate. Med drugim sem dobila tudi čelno svetilko. Ko sem stala na štartni črti sem ugotovila, da nobena tekmovalka, ki se je prijavila v mojo kategorijo, ni prišla. Tako sem tekla s fanti kategorije M3. Na moje presenečenje sem na začetku vodila, to pa se je nehalo, ko sem se zgubila. Tako me je prehitelo približno 5 fantov, druge sem pa prehitela. Pretekla sem 3 km in 22 m. Po moji kategoriji je sledila kategorija srednje starosti – fantje in punce. Žan je nastopal v naslednji kategoriji, zato je imel tudi dovolj časa, da se je ogrel. Ko je njegova kategorija stala na štartni črti, je začelo deževati. Žan je nekaj časa ohranjal vodstvo, potem pa ga je proti koncu nekdo prehitel tako, da je pristal na odličnem 2. mestu. Potem smo šli na kosilo, za katero smo dobili bon. Za kosilo smo imeli testenine, solato, sok in kruh. Po teku je to kosilo zelo teknilo. Sledila je podelitev medalj. Po njej pa smo šli s Petrovega Brda na Črno prst. Ko smo hodili gor, je celo nehalo deževati. Pravzaprav je iz deževnega dneva nastal lep sončen dan. Sredi gozda smo naleteli na okrepčevalnico, ki je še niso pospravili od maratona, ki je del tekmovanja, na katerega sva šla z Žanom, le, da je za starejše. Tam smo si privoščili ISO tonik. Potem smo prišli na travnike. Z Žanom sva bila precej utrujena, zato smo hodili počasi. Po kakšni dobri uri smo prišli na greben, ki vodi na Črno prst. Od tam je bilo le še malo časa do vrha. Na vrhu smo se fotografirali in začeli sestopati proti Bohinju. Na parkirišču pod Črno prst nas je namreč že dolgo čakala mami – naš družinski TAXI. Ko smo prišli do mlak nad planino pod Črno prstjo sem v eni izmed njih ujela žabo – hribskega urha. Seveda sem ulov takoj spustila nazaj v mlako. Nato smo prišli spet v gozd in od tam srečno sestopili do avta. Tako se je končal naš »spet« aktivni dan.Žan Auersperger – Kolesarjenje na Zvoh (21.6.2015): Zbudili smo se okoli sedme ure, pojedli zajtrk in se odpravili na kolesarski vzpon na Zvoh (1971 m). Pot vodi skozi Laniše, po cesti na Sidraž, na Šentjursko goro, kjer smo imeli prvi večji počitek. Nato smo se spustili na Apno, Ravne in se odcepili na Ambroža pod Krvavcem. Samo pazi, ko prideš do table, kjer piše Ambrož, je do tam še vedno več kot 2 km. Na Ambrožu smo šli na sladoled. Polizali smo ga in se odpravili naprej na Krvavec. Pred makadamom smo pojedli par dobrot in se odpeljali naprej, kjer s specialkami ne gre. Ko smo prišli do Krvavca, so nas prišli zasliševati RTV-jevci. Ko smo povedali par besed, smo začeli porivati kolesa na Zvoh. Vmes smo se malo peljali in spet stopili z kolesa. Pred vrhom je bila neskončna strmina. Na Zvohu je zelo lepo, kljub umetnemu jezeru. Na vrhu smo imeli malico in se napravili v jakne in druga topla oblačila. Na začetku je prestrmo, da bi se spustil z kolesom. Ko pa smo prišli iz gornje strmine, smo se usedli na kolo in se odpeljali do zimske plaže, kjer smo imeli pozno kosilo. Pojedli smo ga in se odpeljali v Kamnik.Ta dan mi je bil všeč, ker smo se hitro spustili v Kamnik.