Zbor odsekov za varstvo gorske narave
Predavateljica Tanja Manegalija nam je predstavila smernice in novosti dela Triglavskega narodnega parka. Bila je zelo izčrpna. Po predavanju se je razvila debata o problematiki, ki jo zaznamo planinci v gorah in TNPju. Najpomembnejši zaključek pogovora je bil » V HRIBIH NAJ SE NAM NE MUDI !«, tako je naše doživetje večje, manj škodujemo naravi in ne povzročamo dodatne erozije tal, s hrupom in divjanjem ne vznemirjamo živali- one so tam doma, mi pa smo le na obisku. Naše gore so res kar vzorno očiščene smeti razen- kadilci še kar naprej odmetavajo ogorke na tla vsepovsod. Cigaretni ogorek namreč razpade v 24- 25. letih. Zato so v TNPju razvili praktično škatlico za globin, katero preprosto obesiš na nahrbtrnik in nosiš seboj.Leto 2016 je LETO VODE. Tako bo letos velik poudarek na vodi, na dobrini brez katere ni življenja.Za njo nas je navdušil gozdar Marjan Denša iz Nazarij je član planinskega društva Nazarje, zelo aktiven na področju varstva gorske narave in gozdov. Pripravil je 11 velikih poučnih plakatov s katerimi osvešča bivanje v gozdu in z njimi predava tudi po šolah.Poudaril je, da gozd je bil temelj gospodarskega razvoja Slovenije. Gozd nam daje vodo, več vode kot vsi ostali vodni viri v Sloveniji. Še danes je vzorec gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji dober vzor v svetovnem merilu. Velikost Slovenije je 1 % Evrope, smo pa prvi v kvalitetni lesni zalogi. Gozd je naša kulturna dediščina in jo moramo kot tako tudi varovati.Šli smo tudi v naravo, preko Vincarjev. Nismo vedeli da so Škofjeloški vinogradi in viničarji pred stoletji pridelovali odlično vino in z njim polnili sode škofovskim veljakom. Grič v vznožju Lubnika je imel nekoč tri gradove, ki so bili porušeni v usodnem vseslovenskem potresu leta 1511. Obnovljen je bil le znani Škofleloški grad z danes bogatimi muzejskimi zbirkami.Po kosilu smo imeli še turistični ogled stare Škofje Loke. Odlično nam ga je predstavila turistična vodička prof. Mirjam Jezeršek.Sledil je še ZBOR DELEGATOV ODSEKOV. Uradni del, glasovanje o dnevnem redu, poročilo ga. Irene Mrak , načelnice KVGN strokovne sodelavke na PZS. Predstavitvila je program komisije za tekoče in naslednja leta. Finančno poročilo je bilo kratko tako kot je kratka številka s katero komisija razpolaga. Žal. Pozdravil nas je tudi predsednik Planinske zveze gospod Bojan Rotovnik. Povedal je kakšna so stališča zveze, zakaj se stališča KVGN mnogokrat razlikujejo od usmeritve PZS. Ko so se v Sloveniji ustanavljala planinska društva so se v gorah dogajale samo tri vrste delovanja- lovstvo, pašništvo in planinstvo bolj raziskovalstvo novega. Danes se v naših gorah dogaja več deset vrst raznih športnih in adrenalinskih dejavnosti. Potrebna je kultura sobivanja, spoštovanje narave in ne škodovanje njenih prebivalcev , zakonitosti narave in ohranjanja teh biserov sveta, ki smo si jih le izposodili od svojih otrok.Na koncu smo podali kar nekaj koristnih predlogov in jih z večino potrdili. Urediti je potrebno status GORSKIH STRAŽARJEV, ki so predhodniki našaga delovanja. Jaz osebno ne razumem zakaj se oba naziva ne združita in vodita kot enotna komisija. Cilji so enaki. Naslednja generacija varuhov gorske narave bo predvidoma usposobljena jeseni, uradni čas za prijave zainteresiranih je 15. marec 2016.Besedilo in fotografija: Katja Tabernik
