Kaj skriva ta neznani skrivnosti vrh, kakšen ima obraz, nisem spraševala se samo jaz …
Spust je bil veliko daljši, saj smo naredilo krožno, zato še bolj zanimiv in divji. Najprej smo še pokukali v nekakšni podzemni grad v samo teme Barete, kjer so tuneli, ostanki prve svetovne vojne. V duši začutim hlad…Sonce je spet grelo in odkrivali smo tih skrivnostni svet: divje struge s potoki, globoke soteske, globeli in ne boste verjeli vsi tuš zastonj smo imeli. Prečili snežišče in potoke, imeli postanke na obroke, se čudili prepadnim stenam in zopet kako pot lepo je speljana… Za trenutek mislim, da sem sama, a se zdramim – gledam kako sonce skozi ožgana drevesa sije, nad globoko sotesko pa tiha se kolona vije – naša enegija se z naravo zlije …
Deveturno potepanje smo zaključili, kjer smo začeli – prečkali most med idilično vasico Reklenico in Klužami. Pod mostom reka Bela je šumela, vsa družba bila hvaležna dnevu in vesela.
Saša hvala in povabi še kdaj!
Besedilo: Agata Košenina
