Rokovnjaški pohod čez Tolsto goro po zaklad
Tako smo danes novodobni rokovnjači, zelenci po stažu, modrovali in razglabljali, ko so naše noge bolj kot ne sledile občutku, ki je žal že davno v nas zbledel in iskale ravnotežje po neznani gozdni poti, polni listja in drsečega kamenja, ki se je zlagoma ovijala v noč. A danes smo se zbrali ravno zato, da v nas poiščemo in prebudimo tistega izgubljenega, zaraščenega in pogumnega, sicer še “mlečnozobega”, rokovnjača.
Aha, tudi rokovnjači so se družili … morda pa jim je bilo samim ravno tako neprijetno vandrati po teh prostranih, temnih gozdovih!?
Bilo nas je kar 22 planincev Planinskega krožka na OŠ Stranje, no ja, malo tudi rokovnjačev po duši in bili smo pogumni in navdušeni, veselo zgovorni. Prijatelj levo, prijatelj desno. Spredaj koraki, zadaj smeh in pasji repek, ki nas je zvesto spremljal …
Nocoj je bilo čudovito, pustolovsko in pogumno se bratiti z “gospo nočjo”, pa četudi mi je ob kakšnem poku vejice, šelestenju male miške in zlovešči senci drevesnih vej, kdaj pa kdaj rahlo poskočilo srce … od strahu. Osvojili smo zmagoslavno, prvo “tolsto (Tolsta gora)” postojanko, brez luči. Naprej nas je gnala želja po žerjavici, toploti in toplem, dišečem kostanju. Bil je mraz. Pohod pa se je počasi “jel” skleniti na Grajski terasi, kjer je tudi ob večerih razgled prav grajski in terasa zavidanja vredna.
Vse lepo, a rokovnjači smo ostali praznih rok, brez zaklada v obliki kostanja. “(Pre)pozni”, halo! Noč je vendarle še mlada. Nič kaj “robinhoodovsko”, kajne!? Smo pa vendarle vsaj malo v sebi udomačili in malce rokovnjaško ugrabili “princeso” noči. Prešerne volje, zadovoljni s kraljevskim izplenom po zdaj že znani nam nočni poti, smo se spustili med mestne luči, ki so prav potiho, počasi in lenobno pregnale iz naših glav tisti lepljivi, zoprni in tako dobro znan občutek strahu; ko stopiš v temni gozd … Par žarečih oči in veliki, dolgi kremplji, ki te hočejo ujeti … Ah, pa kaj bi o tem “Noč ima svojo moč!.”Besedilo in fotografije: Tinkara Skamen ŠerkeziOpomba: Izlet je bil organiziran v okviru Planinskega krožka na OŠ Stranje, 19. 11. 2017. Vodili sta ga Tinkara Skamen Šerkezi in Urška Petek.
