Adi, a ni škoda, da ne moremo biti več na Veliki planini?
Na novo zasnežena pokrajina zjutraj nas očara. Hitro pojemo in že se hitimo ‘spreminjati’ v različne živali. Saj je vendar pustna sobota. Kot pravi planinci se udeležimo Pustnega smuka na Mali planini. Po pustnem kosilu pa vsak svojega ‘smukca’ v roke in že smo gazili v belo pobočje. Kasneje najdemo odličen teren in prvi trije že delajo ‘špuro’ za progo za dričanje. V tistem zaslišim Žana:”Bombicaaaa!” In skoči v zamet pršiča. Ves bel se skoplje iz snega in takrat se igra začne sama od sebe. Kaj vse se da početi na snegu brez vseh ‘rekvizitov’. Noro! Ko so mokri že vsi čevlji in nekateri ne čutijo več, da jim curlja iz nosa, se odpravimo nazaj v kočo na toplo. Po večerji se nekaterim oči že same zapirajo, zato lulat in lahko noč.
Sončno nedeljo izkoristimo za spust v veternico. Sama se še spuščam ob vrvi navzdol, ko se prvi otroci že širokih nasmehov kot plaz spuščajo v vetrnico kar po kombinezonih. Ta pogumni se spustijo v vrtačo pozdravit ‘medveda’, potem pa že plezamo nazaj iz vetrnice in hitimo dalje. Na Gradišču preverimo, če so vsi vrhovi v okolici še na svojih mestih, nato pa se v teku in kepanju vračamo proti Mali planini. Ko smo dobro ‘napokani’ se razporedimo v štiri skupine in se odpravimo na delavnice, ki so jih pripravili kamniški gorski reševalci, kjer smo se pomerili med seboj. Tekmovanje je bilo zahtevno, vendar zelo poučno. Na koncu pa je sledil turnir v kepanju. To je pa bila tekma, kot se gre. Pri večerji si nekateri že podpirajo glave, saj same kar omahnejo dol. Še zaključek in krst novih planincev in že nas sanje peljejo svojo pot.Zjutraj pa pakiranje, še zadnje zimske radosti na snegu in nato povratek v dolino. Ko se spuščamo proti Gojški planini in nas biča veter, opazim gojzar v gazi. Zavpijem v veter in vidim, da Lara kar bosa teče naprej. Hitro zaveževa gojzar in že nas čaka prvi spust s ‘smukci’. Juhu! Tako se po etapah spustov približamo Ravnem. Ko je snega premalo za spuste, s podritniki v rokah pešačimo še zadnje metre.Pa reče Matevž: “Adi, a ni škoda, da ne moremo biti več na Veliki planini?” Ja, res je. Mislim, da nam je uspelo otrokom dati spomine, ki jih zlepa ne bodo ‘založili’. Naslednje leto se pa vrnemo, zagotovo.
Vesele Gorice so inovativna ideja taborjenja za otroke in mladostnike. So del Mladinskega odseka Planinskega društva Kamnik. Dolgo so nas vabile v svoje naročje, končno smo zbrali pogum in se jim odpravili naproti. Verjamemo, da bomo še dolgo skupaj in čeprav “gremo mi po svoje”, uspešno združujemo tradicionalno planinstvo in življenje v gorah z modernimi didaktičnimi in pedagoškimi pristopi.Hvala osebju Domžalskega doma za prijetno druženje in odlično hrano in Heleni Plahuta za popestritev večerov in slikovito predavanje o Veliki planini.Projekt je preko javnih virov sofinanciranja podprla Občina Kamnik, v sodelovanju z Društvom GRS Kamnik.
Besedilo: Urška PetekFotografije: Matjaž Šerkezi
