Ceredo

Že v soboto 25. 10. so se na pot proti Ceredu odpravili Miha Pančur, Andrej Rezar in Miha Babnik. V sredo 29. 10. so se jim pridružili še Martin in Nejc Bombač, Timijan Kolar in Blaž Primc. Klemen Peterlin, Ana žavbi, Maja Pančur, Žiga Oražem in Rajko Zajc pa smo se v Italijo odpeljali v petek 31. 10. Prenočevanje smo v lokalni pizzeriji, kjer oddajajo sobe. Na več kot 10 let starih neudobnih, fedrastih vzmetnicah moraš sicer prenočevati v svojih spalnih vrečah, sobe so obložene s ploščicam, ogrevanja seveda ni, nekatere sobe pa imajo celo umivlanik, kuhat pa si moraš na svojih kuhalnikih. Voda pod tušem je vroča, izhod skozi okno na streho – teraso, pa naredi pravi luksuz.

Večere smo si krajšali z igranjem kart, en večer ko na televiziji ni bilo fuzbala, pa smo si ekran prisvojili in pogledali pol filma Adama Ondre – Change. Drugo polovico pa smo bili zaradi žogobrca primorani pogledati na strehi. Plezališče je od vasi oddaljeno okoli 5km, dostopa do stene je dobrih 5 minut, smeri pa je okrog 150. Plezališče je kar staro, zato so predvsem lažje smeri zlizane. Prevladuje plezanje v previsu po kapnikih, luknjah in velikih oprimkih. Smeri so dolge med 20 in 30 metri.Vreme nam je služil cel teden, saj so bili dnevi jasni in vsak dan toplejši, proti koncu celo pretopli. Plezali smo predvsem na pogled do 7b+. Skupno pa smo preplezali več kot 100 smeri od 5b do 7c. Počitke so nekateri izkoristili za obisk Arca, nekateri pa za sproščanje adrenalina v Gardalandu. V nedeljo 2. 11. je bilo počitnikovanja konec in odpravili smo se nazaj v rodni kraj.Plezalni izlet je bil zelo uspešen, upam da jih bo še več podobnih. Vsi pa smo bili mnenja, da se bomo v Ceredo še vrnili.Besedilo in fotografije: Rajko Zajc