Dobrač (2166 m)

Začetek v vasici Sv. Duh nad Beljakom se je zdel idiličen: jasno in minius trinajst, snega pa dovolj in bil je suh, da bolj ni mogel biti. Toda bolj, ko smo se bližali grebenu, večji je bil dvom ali bomo fronti utekli. Vremenarji so bili tokrat lekarniško točni. Kmalu potem, ko smo stopili na zratrakirano stezo, se je neurje pripeljalo kot v filmih. Seveda se nismo vdali, ker smo vedeli, da nas v »gasthausu« pri stolpu čaka naš stari znanec iz Bosne, ki nas bo postregel v »domačem« jeziku. Po rundi (?) se je prvi naval fronte malo umiril in navzdol je šlo precej bolje, kot smo upali. Več kot 1200 višincev je minilo v pretežno uživaškem in brezstresnem vijuganju, saj je jakost svetlobe pridelovala še zadosti senc. Sneg pa razen na zratrakiranem delu še nikjer ni skorjast. V nasprotni smeri se je vilo kar nekaj »popoldanskega folka«. Če je kdo »od naših« zdržal do vrha, pa bomo mogoče prebrali na straneh TKG-ja.

Uživali poleg mene še Matjaž, Stanko, Pavel in Vital. 

Čeprav je bilo na začetku mrzlo, smo uživali

Nad vasjo, v ozadju Osoijščica

Ko smo prišli na sonce, se je užitek le še stopnjeval

Padajoči sneg z dreves je napovedoval vremenske spremembe

Na grebenu se je že »kadilo«

Upali smo, da bomo kaj od tega užitka na povratku deležni tudi mi

Pogled proti domačim krajem je pokazal, da se tam že kuhajo vremenske spremembe

Na zratrakirani stezi se je veter vse bolj jačal

Potem se je le še stopnjevalo

Čakanje na izboljšanje vremena je minilo v družabnosti

Tale je menda najvišja v Evropi

Pogled proti vrhu od blizu

Pogled proti vrhu od malo dlje

Tudi »navzdol« je bilo malo pešačenja

… Bisere imaš v očeh

Končno v zatišju; pogled na Koroško

Zdaj pa je na vrsti veseli del dneva

Ni kaj za povedat

Profesor na delu

Sklep; tele dilce so zakon