Doživetje lepote
Z Metodom sva se na uvodni turi letošnje alpinistične šole dogovorila, da ob prvi priložnosti skupaj preplezava jugovzhodno steno Planjave. Ker »žabe ni treba poditi v vodo«, sva že po nekaj dneh opravila dogovorjeni vzpon.
Metod je svojo smer ponovil prvič po štiriintridesetih letih in to po drugem težkem srčnem infarktu, ko mu je bila s strani zdravnikov odsvetovana vsaka težja fizična aktivnost.
Prijetno utrujena sva sestopala skozi Repov kot in vsak v sebi urejala misli in vtise o dnevu, ki je bil za nama.
Ko sem razmišljal, kako lepó je bilo plezati lepo smer – in smer Humar–Škarja to zagotovo je – da je bilo to še lepše, ker sem jo plezal skupaj z Metodom, enim izmed avtorjev in alpinistom, ki me je pred sedmimi leti kot tečajnika prvič popeljal v svet prelepih sten, mi je prekinil misli z besedami: »Veš Mišo, v hribe hodimo zato, da doživimo lepoto, kot je v dolini ne bi nikdar.« Ko sva se približevala Jermanci, pa je še dodal: »Ja, lepša je, kot sem jo imel v spominu«.
Metod, hvala za doživeto lepoto in še enkrat čestitke za vzpon!
Franc
Fotografije: Franc Miš
