Doživljajsko-planinski tabor planincev OŠ Šmartno v Tuhinju 2019
Prvi dan smo naredili manjši vzpon – povzpeli smo se le
na vrh Smrekovca, od koder pa so se nam z nadmorske višine 1577 m odpirali
čudoviti razgledi. Vrh je prostran, travnat, razgleden in ima vpisno skrinjico.
Iz njega se vidijo hribi Velenjskega hribovja, Ložniškega hribovja in
Hudinjskega hribovja. Lepo se vidijo tudi gore Kamniško-Savinjskih Alp.
Drugi dan nas je čakal zahtevnejši pohod. Po zajtrku
smo se nanj temeljito pripravili in jo nato mahnili čez Kal proti mozirski
planini. Najbolj vztrajni so na poti do Mozirske koče osvojili tudi najvišji
vrh mozirske planine (Boskovec), drugi pa so šli naravnost do koče, kjer nas je
čakalo kosilo. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti »domu«. K sreči nam je
vreme prizaneslo; padati je začelo namreč ravno takrat, ko smo že bili na
suhem. Popoldne smo po počitku razgibali naše male sive celice na kvizu, zvečer
se smo imeli pravi planinski krst.
Tretji dan smo se odpravili do Komna, nekateri pa tudi
na Krnes. Pot nas je vodila preko prostranih in razglednih travnikov. Tik pod
vrhom pa so nas prestrašili oblaki in megla, zato smo se pri kapelici zadržali le
kratek čas in se raje hitro začeli vračati. Na Domu nas je že čakalo odlično
kosilo. Popoldne so sledile igre brez meja, na katerih smo pokazali
najrazličnejše spretnosti. Ta dan nas je obiskalo tudi nekaj učiteljic, gospa
tajnica in knjižničarka. Za obisk se jim iskreno zahvaljujemo. Po večerji je
sledil filmski večer.
Zadnji dan smo se počasi vračali proti domu. Na poti
smo si v Podvolovljeku ogledali Žagerski mlin, do Repovega slapa pa se nismo
povzpeli, saj nas je spremljal dež in je bil teren precej razmočen.
Tudi tokratni tabor se bo vpisal v zgodovino kot eden
tistih, na katerem smo spoznavali naše gore in življenje v njih, zapomnili pa
si ga bomo tudi po prešernem petju, razposajenosti, igrivosti in otoškem smehu.
Velika zahvala je na tem mestu namenjena učencem, učiteljici
Juditi Pavlinič in Miranu Jerebu – vodniku PD Kamnik, ki je skrbel, da je bil
naš korak varen. Hvala vama!
Julija Remenik, mentorica planinske skupine
