Idr’ski prelom Hudournik 5.4.2025
Zaki bi b’li drgi, če nam t’le dab’r gri?
Zaki bi b’li drgi, če nam t’le dab’r gri?
Ta krasen zapis najdemo sredi Vojskarske planote, ki je večini neznana. Na vse strani se spušča v doline s strmimi pobočji in deluje kot osamljen, razpotegnjen otok med Idrijco, Kanomljo, Hotenjo in Trebušo. Cesta iz Idrije na planoto je ozka, strma, ovinkasta, nepregledna in za običajnega voznika kar adrenalinska. Zdi se neverjetno, a zmore jo tudi velik avtobus, ki pa si ga upajo peljati le najbolj izkušeni in drzni profesionalni vozniki.
Začnemo v osrednjem delu Vojskega, ki je s približno 1100 m.n.v. najvišje ležeče naselje na Primorskem. Vas je raztresena po vsej planoti, ob cestah so razsejani redki in majhni zaselki ali hiše. Vršni del planote ima razgiban relief, ceste in kolovozi se raztezajo v dalj in vijugajo gori-doli-naokoli skozi gozdove in med travniki.
Na poti se čudimo mogočnim samotnim domačijam s starodavnimi lipami pred njimi, sredi gozdov valovijo negovani travniki. Spokojno in tihotno je, nobenega prometa, trušča, podivjanega kravala, hitenja, nič posebnega se ne dogaja, civilizacija se zdi daleč stran, vse naokrog je le neokrnjena narava. Preobremenjeni dolinski čuti se tu dobro spočijejo in telo globoko nadiha sveže energije.
Med potjo na Hudournik se strmo spustimo do Partizanske tiskarne Slovenija, ki je delovala proti koncu vojne in je bila največja in najbolje opremljena ilegalna tiskarna na Primorskem. Partizanski dnevnik je bil edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi. V tiskarni je stalno živelo in delalo 40-50 tiskarjev in pomožnega osebja, na terenu so raznašali tiskovine številni kurirji, pomagali so tudi domačini. Barake so dobro ohranjene, na ogled so raznovrstni tiskarski materiali in oprema, oba tiskarska stroja še vedno delujeta in tiskanje doživimo v živo. Obisk je zelo zanimiv.
Nadaljujemo po dolgi beli cesti mimo nenavadnega spomenika 305 padlim med vojno, še okrog 50 je pokopanih pri cerkvi v Vojskem. Strašljive številke za tako redko naseljeno planoto!
Vrh Hudournika ni nič posebnega, a z njega je odličen razgled na jug in sever do Julijcev in Grintovcev, tik pod nami pa leži Idrijski prelom, geološka prelomnica izpred 14 mil. let.
V povratku se pod vrhom ustavimo pri dvojici duglazij, nevsakdanjih iglavcev, in občudujemo storže z ‘veveričjimi’ ušesci. Vračamo se po isti poti.
Današnja tura je preplet planinarjenja in zgodovine, cepljen na odmaknjene, neznane konce v neokrnjeni naravi, in take ture se vedno lepo usedejo v spomin. Bil je super dan in zelo smo zadovoljni.
