Korak za korakom do sto dvajset let – jubilejni zbornik je izšel!

To je bila zame zanimiva in pozitivna izkušnjaPogovor z urednico zbornika Darjo Horvatič

V Planinskem društvu Kamnik smo se ob našem jubileju,
120-letnici društva, zazrli v preteklost, še posebej v zadnjih deset let in se
spomnili, kaj vse smo v tem času počeli. Vse ugotovitve smo vrgli na papir in
zbrano pripravili za objavo v jubilejnem zborniku. Vprašali smo se tudi, kdo so
posamezniki, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k uspešnejšemu delu
društva ter jih s kratkimi pogovori predstavili. Kaj vse še prinaša zbornik, ki
je izšel 18. septembra, tik pred slavnostno akademijo, nam
je v pogovoru zaupala glavna urednica, Darja Horvatič.

Od kod ideja za
zbornik in kako ste pristopili k izdelavi?

Ideja za zbornik je prišla lani spomladi, ko smo se na
sestanku propagandnega odseka društva prvič pogovarjali o načinih, kako
obeležiti 120. obletnico ustanovitve PD Kamnik. Eden od predlogov je bil tudi
zbornik. Mene, takrat še novo pečeno članico odseka, so določili za urednico,
sama pa sem med člani odseka izbrala še preostale člane uredniškega odbora. Na
sestanku smo tudi določili, da naj bi zbornik izšel najkasneje v letošnjem septembru.
Med tem sestankom in dejanskim začetkom dela je nato minilo nekaj mesecev, v
katerih sem premlevala, kako najbolje stisniti 120 let zgodovine društva v en
sam zbornik. Lani jeseni, ko je že rahlo začelo “zmanjkovati časa”,
če smo hoteli ujeti zadani rok za izid zbornika, pa smo v uredniškem odboru
začeli z delom – najprej seveda ideje na papir, nato pa  zbiranje prispevkov.

Je bilo težko priti
do gradiva oziroma prispevkov?

Niti ne, moram reči, da je bil ta del v primerjavi s tistim
delom, ko je potrebno vse skupaj pregledati, popraviti, urediti, sestaviti,
itd., zelo lahek. Mogoče smo bili v uredništvu na začetku malce v dilemi, koga
v društvu prositi za pisanje prispevkov, saj niso vsi člani vešči poljudnega in
bralcu privlačnega pisanja, ampak se je na koncu vse skupaj izšlo v naše
zadovoljstvo in upam, da tudi v zadovoljstvo bralcev. Večjo težavo je
predstavljalo zbiranje slikovnega gradiva. Tu nam je bil v veliko  pomoč elektronski slikovni arhiv društva, ki
je v zadnjih letih, odkar deluje društvena spletna stran, precej poln. Velika
večina fotografskega materiala prihaja iz tega arhiva, dosti fotografij pa so
prispevali tudi člani društva.

Kako je sestavljen
zbornik, kakšna sta vsebina in struktura poglavij?

Zbornik je razdeljen na tri vsebinske sklope. V prvem delu
je predstavljeno delovanje društva in njegovih odsekov v zadnjem desetletju, v
drugem delu se nahajajo pogovori s člani društva, ki so v tem desetletju
postali častni člani našega društva ter člani, ki so v zadnjem desetletju za
svoje delo na področju planinstva prejeli svečano listino PZS ali Bloudkovo
plaketo, tretji del pa je namenjen zgodovini društva, saj vsebuje sestavek o
začetnih letih delovanja društva, prispevek o prizadevanjih Pavla Kemperla za
ohranitev arhivov društva ter časovnico planinstva na Kamniškem. Vse skupaj je
izdatno podprto s slikovnim materialom, ki zbornik še dodatno obogati.

Koliko je na vsebino
vplivalo dejstvo, da gre že za tretji zbornik PD Kamnik? Se vsebina s
prejšnjima dvema kaj podvaja?

Zasnova vsebine novega zbornika se v začetnem delu nekako
naslanja na prejšnji zbornik, ki je bil izdan ob 110. obletnici ustanovitve
društva, saj tako kot prejšnji zbornik obravnava delovanje društva v preteklem
desetletnem obdobju. Odmik od dosedanje vsebinske prakse zbornikov pa
predstavlja drugi del, saj se osredotoča bolj na same člane kot pa na društvo
kot celoto. S tem smo v uredništvu želeli pokazati, da društvo ni nekaj
abstraktnega, ampak ga sestavljajo posamezniki, ki s svojim delom zaznamujejo
društvo. Novost je tudi časovnica v zadnjem delu zbornika, saj prinaša izčrpne
podatke o planinstvu v kamniškem koncu in delovanju PD Kamnik in je dobra
osnova za kakšno bolj poglobljeno delo o tradiciji planinstva v Kamniku.

Kakšna je bila tvoja
vloga in vloga članov uredništva?

Naše delo je bilo skupinsko delo, saj smo večino odločitev v
zvezi z zbornikom sprejeli skupaj. Sicer smo si na sestankih razdelili
posamezne zadolžitve, vendar je na koncu koncev vsak član uredništva dal
enakomerni prispevek k temu zborniku, če ne drugače pa v obliki pripomb ali
mnenj.

Kaj je predstavljalo
največje probleme tebi in uredništvu? 

V času zbiranja prispevkov ni bilo večjih težav. Morda je bil
največji problem na koncu pred oddajo materiala v tiskarno oz. oblikovalcu, ko
nam je že zmanjkovalo časa, pa še nismo imeli čisto vseh prispevkov zaključenih
oz. zbranega fotografskega materiala. Marsikaj smo oblikovalcu poslali
naknadno. Ampak to so “živčne vojne”, ki se pripetijo pri vsakem
takem projektu; upam, da smo mi iz naše prišli kot zmagovalci. O tem bodo
odločali bralci.

Gre za tvoj uredniški
prvenec. Nam lahko opišeš svoje vtise ob tem?

Res je, to je moj uredniški prvenec. V ta projekt sem zašla
skoraj nehote in brez vedenja, kaj urednik neke publikacije sploh dela ali kaj
so naloge urednika. Vendar je bilo to zame zelo zanimiva in pozitivna izkušnja.
Mogoče jo kdaj ponovim.

Kakšne občutke imaš
ob izidu? Kaj bi naslednjič naredila drugače?

Naslednjič bi si zagotovo vzela več časa. Za zbiranje
prispevkov, fotografskega materiala in brušenje vsebine. S tem nočem reči, da
ta zbornik vsebinsko ni na skoraj profesionalni ravni, vendar če bi začeli
delati prej, bi se zagotovo našel še kakšen zanimiv prispevek ali celo
vsebinski sklop.

Vladimir Habjan