Krožna pot z gradu Socerb do jezerc pri Močvircih – 1.2.2025

Vlasta razpiše turo k Jezercem v Močvircih. Neznana jezerca ne ležijo v prekmurski ravnini ali
gričevju, ampak tik ob morju, na italijanski strani meje pri Miljah. Jezerca so pred desetletji
nastala v kotanjah nekdanjih glinokopov ob Osapski reki. Skrita so med drevesi in grmičevjem,
povsem mirna in tiha, čista, neobljudena, in vzbujajo vtis oddaljenosti od civilizacije, čeprav je
ta le korak stran.
Nočna fronta, ki je najbrž marsikoga odvrnila od ture, je čez noč pohitela in naredi se sončen
dan. Mrzla burja na Socerbu izgubi moč, takoj ko zdrknemo na stezo proti dolini. Razbita
skrilasta pot se spušča tik ob meji, tu čez vodijo prehodi migrantov v Italijo in ponekod so vidni
njihovi sledovi. Mimo mojstrsko sezidanih kamnitih teras in negovanih nasadov oljk sestopimo
do reke ter ob njej in mimo goščave trstičja dosežemo jezerski biotop. V tišini se sprehodimo
po potkah in nagrajeni smo s pogledom na negibno želvo, ki se je prilepila na deblo v vodi.
Ostalih živali danes ni na spregled. Škoda, pa tako se trudimo zadržati klepet!
V povratku se vzpnemo na vršič Trmun, ki je obdan s trakom, in pri tem nevede potacamo
zatravljeno arheološko najdišče. Potem pa nas vodnica namesto naravnost zapelje navzdol
skoraj do doline in spet navzgor v vasi. Skozi Mačkolje in Prebeneg s pretežno slovenskim
življem ter Socerb se med propadajočimi oljčniki in kraškim gozdičem po lepih poteh zložno
povzpnemo do gradu in zaključimo turo.
Nekateri se radovedno podamo še do bližnje Svete jame in si jo ogledamo od zunaj. V
notranjosti je podzemna cerkev, ki občasno še deluje – je edina te vrste pri nas.
Tura je bolj pohodniška kot planinska, s skromno višinsko razliko, precej hodimo po cesti.
Namesto običajnega apnenca je na tleh skrilavec, namesto bukev in smrek nas spremljajo
oljke, gabri in hrasti. Je tudi nekaj posebnega, ker se na začetku spustimo v dolino, v povratku
pa vzpnemo na cilj in med vzponom še precej sestopimo. Jezerca bi bila gotovo privlačnejša
spomladi, ko bi drevesa že ozelenela, a takrat so na sporedu ture v gore. Ker pa je do njih je le
korak stran s primorske avtoceste in lokalne ceste skozi Osp proti Miljam, jih lahko obiščemo
kadarkoli na poti na morje.
Preživeli smo zanimiv in lep dan, ki se ga sami ne bi nikoli domislili. Hvala vodnici za zamisel in
dobro vodenje, vsem udeležencem pa za prijetno družbo.
Prehodili smo 14,6 km s skupno višinsko razliko 560 m v vzponu in enako v sestopu.
Besedilo: Jasna Šeme
Fotografije: jasna Šeme, Lidija Removš, Ema Mišič, Vlasta Kappus