Namesto razbojnikov sedaj pohodniki in planinci
Rokovnjaško gibanje, kot oblika razbojništva, se je zlasti na Gorenjskem pojavila v 18. in 19. stoletju v treh valovih: prvi je trajal do konca obstoja Ilirskih provinc, drugi v letih 1825-1843, tretji val pa je sledil v letih 1848-1853, ko je leta 1853 z nastopom orožništva nastal red in mir. Rokovnjači so bili predvsem vojaški ubežniki, živeli so v trdno urejeni skupnosti skupaj z ženskami, otroki in starejšimi v gozdovih ob stičišču kranjsko-štajersko-koroške meje nad izvirom Savinje in predvsem Kamniške Bistrice (t. i. Nandetove jame) ter v Udin borštu severno od Kranja. Živeli so od kraj, lastne iznadljivosti, imeli pa so tudi svoje privržence v vaseh in mestih. Ljudje so se jih tudi bali in se z njimi večkrat spopadli.
Sledeč potem in nočnim premikom rokovnjačev je ideja o Nočnem Rokovnjaškem pohodu dozorela leta 1991. Meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev je v tistem obdobju vključeval tudi planince domžalske občine, preko katere sta vodili le dve urejeni markirani poti: Pot spominov občine Domžale in Badjurova pot. Prav zato je prišlo do odločitve, da se pohod “preseli” na domžalsko območje. Zaključek prvih pohodov je sovpadal z organizacijo srečanja vseh članov MDO ljubljanskih planinskih društev (Gorjuša, Mengeška koča, Mala planina, Kisovec, …), srečanja so se končala, pohod pa je ostal. S Turističnim društvom Lukovica je bil sprejet dogovor za skupno izvedbo Nočnega Rokovnjaškega pohoda, saj je kraj znan po Rokovnjačih. Sodelovanje z društvom pa je žal trajalo le dve leti. Kljub temu pa je pohod po zaslugi prizadevnih planinskih delavcev Petra Lavriča, Maksa Prelovška in Janeza Porente postal tradicionalen in v organizaciji MDO ljubljanskih planinskih društev ter kasneje, po reorganizaciji odborov, MDO Kamniško-Bistriškega območja in PD Kamnik, ni izgubil zagona. Od leta 2009 pohod organizira PD Kamnik. Praviloma se pohod financira iz prispevkov udeležencev in donatorjev. Glede na to, da se število udeležencev vsako leto spreminja saj ima na udeležbo vedno večji vpliv vreme, število donatorjev pa se zaradi gospodarskih razmer zmanjšuje, na pomoč priskoči še planinsko društvo.Trasa pohoda in cilj se iz leta v leto spreminjata, kot so se spreminjale tudi poti rokovnjačev. Z leti so se določeni odseki poti začeli ponavljati, vendar organizato skuša vsako leto poiskati še kaj novega, predvsem gozdne in zapuščene poti. Dolžina trase pohoda je bila sprva daljša, kar je pomenilo dobrih dvanajst ur nočne hoje. Danes je pot nekoliko krajša, med 35 in 40 kilometri in jo pohodniki prehodijo v desetih urah. Start pohoda je ostal nespremenjen in je po zaslugi prijaznega osebja GP Trojane še vedno na Trojanah. Gostišča Trojane poskrbi, da vsak pohodnik za popotnico prejme “pravi trojanski krof”. V preteklih petindvajsetih letih se je pohoda v povprečju udeležilo 188 pohodnikov, od tega je bil najstarejši star 81 let, najmlajši pa 10 let. Pohod ima tudi nekaj zvestih privržencev; vseh pohodov sta se udeležila dva pohodnika, enajst pa se jih je udeležilo 20 in več pohodov. Za svojo udeležbo vsi pohodniki prejmejo diplomo, najbolj vztrajni pa za 10-kratno udeležbo diplomo Rokovnjač in 20-kratno kipec Rokovnjač.Zaradi dolžine trase, časa hoje in posebnih nočnih razmer, razgibanega terena in včasih spremenljivih vremenskih pogojev organizator od udeležencev pohoda pričakuje dobro telesno in psihično pripravljenost. Glede na naravo in dolžino pohoda pohod za otroke ni priporočljiv, do petnajstega leta se ga lahko udeležijo le v spremstvu staršev. Načeloma nočni pohodi zaradi svojih posebnosti in težavnosti niso prijazni družinam.Kako pa v prihodnosti Nočni Rokovnjaški pohod vidi Miran Jereb: “Morda bi v prihodnosti pohod organizirali vsako leto na isti trasi, predvsem iz razloga, da poiščemo pot, ki bi se izogibala naseljem, potekala bi predvsem po gozdnih poteh in kolovozih ter imela nespremenjeno dolžino, hkrati pa ohranjala prvotni “rokovnjaški” pomen. Še vedno bi bil start na Trojanah, cilj pa nekje v kamniški občini. Že dlje časa tli želja, da bi se pohod zaključil v Kamniški Bistrici, znanem zatočišču rokovnjačev, to bi pomenilo spremeniti začetek pohoda. Morda se bomo v prihodnosti le odločili najti ustreznejšo možnost, ki bi sledila literarni predlogi Janka Kersnika, kar se tudi navezuje na moje razmišljanje, da bi bil pohod vsako leto na isti trasi.”In za konec še prijazno povabilo vsem, ki bi se pohoda radi udeležili, pa si ga še niste upali – za vodenje in varnost je poskrbljeno, sodelujejo vodniki kamniškega PD-ja, pomagajo ostali vodniki okoliških planinskih društev ter gorski reševalci DGRS Kamnik.
Besedilo: Irena Mušič HabjanFotografije: arhiv PD Kamnik
