Nekoliko drugačen od tipične previsne navijaške plezarije
Nastanili smo se v lokalni piceriji, kjer so na voljo sicer precej osnovne sobe. Dobro voljo ob prihodu nam je pokvarila le nekoliko slabša vremenska napoved. V četrtek je namreč žal deževalo, kar so nekateri izkoristili za obisk dobro znanega Arca. V petek so bile smeri že suhe do te mere, da se je splačalo zapoditi v skalo, kar smo seveda tudi storili. Situacija se je še izboljšala v soboto, ko je bilo na trenutke že kar malce prevroče. V teh dveh dneh smo obiskali nam že znane začetne sektorje plezališča, kjer smo kljub vročini vsi kar pridno projektirali vsak svoj izziv.
Zadnji dan smo izkoristili za obisk novejšega sektorja, ki ob nekoliko daljšem dostopu ponuja dolge vertikalne in rahlo previsne smeri po odlični apnenčasti skali in je tako nekoliko drugačen od tipične previsne »navijaške« plezarije po sigah in kapnikih, ki prevladuje drugje. Tako ali tako pa smo se že naučili, da plezarija v Ceredu zahteva tako moč kot vzdržljivost saj so smeri dolge ter konstantne in ti le redko nudijo priložnost za počitek. V nedeljo zvečer smo se tako prijetno utrujeni odpravili proti domu.Besedilo in fotografije: Klemen Peterlin
