Nova težka prvenstvena smer Lindiča, Prezlja in Česna v indijski Himalaji

Odprava Planinske zveze Slovenije Hagshu 2014, ki je potekala od 6. septembra do 14. oktobra, je bila zaznamovana z birokratskimi težavami z indijsko organizacijo IMF, ki bdi nad vzponi v indijski Himalaji, zaradi katere so morali slovenski alpinisti trikrat spremeniti cilj. Tako so pustili svoj alpinistični podpis v impozantni severni steni gore Hagshu v Zanskarju, ki se je šele nedavno znašla na listi odprtih vrhov. Nanjo so se po težavni smeri po jugovzhodnem grebenu leta 1989 brez dovoljenja prvi povzpeli poljski alpinisti, le nekaj dni pozneje pa so Angleži splezali na vrh gore po vzhodni steni. Do slovenskega vzpona po severni steni je bil Hagshu 25 let neosvojen, a želja več alpinističnih odprav; Anglež John Barry je kar štirikrat neuspešno poskusil v tej impozantni steni, hkrati s slovensko odpravo je imel smele načrte v severni steni Hagshuja tudi legendarni angleški alpinist Mick Fowler.

»Šele po našem prvenstvenem vzponu se je izkazalo, da so Britanci ta cilj varovali zase, in le po spletu naključij smo steno preplezali zgolj nekaj dni pred Mickom Fowlerjem in Paulom Ramsdenom.Zaradi birokratskih zapletov smo cilj izbrali le štirinajst dni pred odhodom in na spletu nismo našli konkretnih informacij o sami steni, ki je praktično vidna že iz baze. To je bil po eni strani dodaten izziv, po drugi strani pa motiv za uživanje v res prvinskem plezanju v Zanskarju. Izkoristili smo odlično vreme in dobro aklimatizacijo, ki je bila ključna za uspešen večdnevni vzpon,« je dinamiko odprave osvetlil Marko Prezelj.

foto: Marko Prezelj 
Odlično aklimatizirani – s prvenstvenima vzponoma po vzhodnem grebenu na Lažan (5750 m) in zahodni steni na severni vrh Hana’s men (6300 m) v žepu – so se Lindič, Prezelj in Česen 28. septembra iz baznega tabora odpravili proti severni steni Hagshuja, z željo preplezati jo v lahkem in hitrem alpskem slogu. Po začetnem gaženju nad višinskim taborom so jim razmere začele dopuščati hitro napredovanje, po osrednjem delu severne stene so plezali nenavezani in hitro dosegli najstrmejši del stene s strmimi lednimi prehodi. Popolnoma zglajen in zaradi mraza krhek izjemno strm poledenel zgornji del stene jih je presenetil s težavnostjo in jih upočasnil, tako da so po 23 urah vzpona bivakirali na ozkem grebenu na višini 6320 m. Naslednji dan so s plezanjem v skali dosegli severni vrh ter po grebenu s številnimi vzponi in spusti nadaljevali plezanje in gaženje do glavnega vrha na višini 6657 m. Bivakirali so le nekaj metrov pod vrhom in naslednje jutro s pomočjo plezanja navzdol in spustov po vrvi sestopili po zahtevni Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu, po kateri so dosegli ledenik na južni strani gore, ter v iskanju najvarnejših prehodov med ledeniškimi razpokami nadaljevali sestop do baznega tabora, ki so ga v soju polne lune dosegli 2. oktobra.

Prekaljeni slovenski alpinisti so vzpon ocenili z ED (Extremement Difficult = ekstremno zahtevno), kar je najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. »Kakovost vzpona se da ovrednotiti z več zornih kotov, nemogoče pa je različne vzpone neposredno primerjati. Vsak vzpon je skupek več stvari, kar še posebej drži za vzpone v Himalaji. Prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja ni bil v znamenju ekstremnih plezalnih gibov za današnje standarde, kljub temu da smo preplezali kar nekaj metrov zahtevnega navpičnega ledu. Težo vzponu daje celoten paket. Po vzponu čez steno smo opravili zahtevno prečenje do glavnega vrha, s katerega je bilo treba najti pot v dolino, ki je bila daleč od preproste. Ko prištejem trud, da smo sploh lahko začeli plezati, bi vzpon uvrstil zelo visoko med svoje preostale vzpone. Vso preteklo sezono sem večino časa posvetil težkim gibom, ki ne zahtevajo zahtevne organizacije. Odprava v Indijo je več kot nadoknadila organizacijsko plat alpinizma, brez katere tudi večjih vzponov ni,« je po vrnitvi v Slovenijo poudaril vodja odprave Luka Lindič.

V tistem času je bilo Zanskarju zelo živahno. Ameriška ekipa je poskusila v severovzhodni steni Barnaja, a je morala žal obrniti zaradi padajočega kamenja. Po samo dnevu počitka so poskusili še z južne strani gore, kjer so priplezali zelo blizu vrha. Angleška ekipa se je razdelila na dve navezi. Ian Cartwright in Steve Burns sta se podala na lažji šesttisočak nad bazo, Mick Fowler in Paul Ramsden pa v severno steno Hagshuja. Preplezala sta izrazit ozebnik v skrajno levem delu severne stene in se tretji dan plezanja na višini 6320 m priključila smeri, ki so jo začrtali Lindič, Prezelj in Česen. Po slovenskih sledeh sta nadaljevala preostanek vzpona in ves sestop ter si tako olajšala delo, a se prikrajšala za dober del avanture.

foto: Marko Prezelj

»Fantje so preplezali novo težko smer v severni steni Hagshuja v indijski Himalaji. Atraktiven in zanimiv cilj, ki je že bil “tarča” alpinistov v preteklosti. Vseh tehničnih podrobnosti o smeri še ne poznam, vsekakor pa lepa nova smer, splezana v težavnih lednih razmerah. Ker vem, kako so potekale priprave na odpravo, kakšne težave in ovire so imeli fantje, preden so šli na pot, lahko vsem trem le čestitam za veliko mero motivacije in nepopustljivo vztrajnost. To je lahko res dober zgled vsem slovenskim alpinistom,« je vzpon komentiral Miha Habjan, načelnik Komisije za alpinizem PZS.

»Prvenstvena smer v Hagshuju je odličen vzpon, kar je bilo od vrhunske naveze tudi pričakovati. Navdušil me je način, kako so celotno odpravo izvedli. Večina bi odnehala že pred odhodom, večina preostalih pa v New Delhiju ali nekje na poti. Le alpinisti njihovega kova z veliko željo po plezanju in pustolovščini so sposobni iti do konca in biti tako motivirani, da so po vseh zapletih lahko opravili še tako dober vzpon pred nosom dolgoletnih naskakovalcev. Prvovrsten alpski slog, v katerega so vključili aklimatizacijo in ogled končnega cilja, je danes odlika vrhunskih vzponov. Preprosto, šolski primer dobro izpeljane odprave, kjer je v ospredju alpinizem z veliko začetnico. Bravo, fantje,« je dosežek slovenske alpinistične odprave ocenil izkušeni alpinist Andrej Štremfelj.

Podrobnosti o odpravi in njenem poteku najdete v poročilu odprave Hagshu 2014, ki ga je pripravil vodja odprave Luka Lindič in je objavljeno na spletni strani PZS.Pripravila Manca ČuježVir: PZS