Od strahu se je pokakal
Tam sva z Žanom splezala Zmajevo linijo, Tusta, Ribido, Miš in še nekaj drugih smeri. Ta dan je bila najtežja splezana smer Tandem z oceno 7a. Po plezanju smo šli še na hrib Veliki Repovac 492 m, kjer je čista divjina. Med vsemi čudesi, ki smo jih videli je vredno omeniti poplavni gozd in številne sledove divjih svinj. Potem smo šli v babičino počitniško hišico, kjer smo te dni tudi bivali. Naslednji dan smo plezali v Rovinju. Ta dan smo plezali bolj količinsko, torej manj težkih in več smeri srednje stopnje. Edina smer, ki je nisem splezala je bila Grappa (7a). Na koncu dneva sem splezala 17 smeri, prav toliko smeri pa je splezal tudi Žan. Ko smo imeli kosilo na neki sončni ploščadi smo hranili galeba s čipsom in na koncu je postal tako navdušen nad čipsom, da je vzel celo vrečko in »jo nesel prijateljem«. Tretji dan smo plezali v Limskem kanalu, ki smo ga obiskali prvič. Začeli smo v lažjih smereh, kjer sem videla goža ter ga ujela. Iz tujih rok se je nesrečnež hotel izmuzniti z manjšim ugrizom, ki pa je za sabo pustil komaj vidno krastico. Od strahu pa se je tudi pokakal. Potem smo šli v malo težje smeri. Plezanje sem končala v 7a, Žan pa v 6b+. tu je bil nekoliko nespreten z vpenjanjem štanta, zato je padel z vrha smeri približno 7 metrov. Ta let se je končal v trnastem grmovju. Potem smo šli do zaliva v Limskem kanalu in med potjo do tam videli žoltoplaza (kuščarja iz družine slepcev). Po obisku zaliva smo šli še do jame St. Romualda, ki pa je zaprta. Potem smo šli v naš začasni dom. Četrti dan nam je vreme malo zagodlo in smo zaradi tega ostali brez plezalnega dne, ki pa smo ga nadomestili s pohodom na hrib Sveti Anđelo 100 m, na katerem so ostanki predrimskih zgradb. Na tem hribu smo nabirali tudi šparglje in labodiko. Po vzponu smo šli na obisk k našim sorodnikom. Naslednji dan je bilo že lepo vreme in smo šli plezat v Dvigrad, kjer so smeri sicer slabše zavarovane, vseeno pa so lepe. Splezali smo kar precej smeri. Najtežja smer je bila 7a, ki sem jo splezala na pogled. Končali smo v lahki smeri Smrikva. Tako smo končali še en plezalni dan. Naslednji dan je bil zadnji plezalni dan. Preživeli smo ga v Rovinju in ta dan smo preplezali največ smeri. Jaz sem splezala 20 smeri, Žan jih je splezal 16, oči pa 5. Potem smo šli še na ribiško fešto v Vrsar. To je bilo pa v glavnem vse , kar se nam je dogajalo, vsaj bolj zanimive stvari je bilo vredno izpostaviti. Na koncu počitnic sem imela splezanih 72 smeri, Žan 62 in oči 17.Besedilo in fotografije: Ajda Auersperger
