Planinci ne poznamo počitnic, sploh pa ne mladi planinci, saj naša energija ne pozna meja
Izleta sta se udeležila učenca OŠ Marije Vere Matic in Urban in Ana, učenka OŠ Frana Albrehta.
Ta dan je bilo na planini zelo vetrovno, a mi smo se kljub temu zelo zabavali, ko smo se v varni kotanji metali na hrbet, “rito”, prsi, v “supermena” … in se potem poskusili čim hitreje ustaviti s pomočjo cepina.Potrpežljiv vodnik Matej Bizjak nas je vseh tehnik naučil in nas opozoril na morebitne nevarnosti pri ustavljanju. Matic je delal dolžinski rekord. Bolj kot smo mu razlagali, da se mora čim hitreje ustaviti, bolj se je veselil svoje dolžine, ki jo je dosegel pri dričanju po riti. Ker je zabava velik del obiskovanja hribov in učenja, mu seveda nismo zamerili. Urban je učenje vzel bolj resno in tako zelo hitro dojel in usvojil oboje, tako hojo z derezami kot ustavljanje s cepinom. Z nami je bila tudi Ana, ki se je hitro učila in bila s spretnostmi zelo zadovoljna. Udeleženci so sicer iz različnih šol, a planinci ne poznamo meja. Medse sprejmemo vse, ki imajo enako mišljenje kot mi in to je: “HRIBI SO ZAKON IN TAM SE IMAMO SUPER.”Po napornem učenju smo si zaslužili varno zavetje pred vetrom in mrazom in predsednik GRS Kamnik (gorske reševalne službe) Franc Miš nas je z veseljem sprejel v kočo, kjer smo se pogreli ob toplem čaju, nato pa se hitro umaknili v dolino, da nas ne bi odpihnilo.
Na koncu smo si bili vsi edini: komaj čakamo naslednji izlet, kjer se bomo zopet naučili česa novega in se ob tem noro zabavali.Besedilo in fotografije: Vlasta Bizjak
