Po kostanj z Veselimi goricami

Že večer prej so kar deževala vprašanja:˝A sploh bo izlet, ko je pa tako slaba napoved?˝ Seveda je bil odgovor z naše strani, da planinci nikoli ne obupamo in da vreme sigurno BO.Pr Jurju so ta hitri otroci narezali kostanja, Marjan pa je že pripravil boben za peko kostanja. Ker pa ta pravi planinci zaslužijo malico po pohodu, smo se odpravili raziskovati Kamniško Bistrico. V njen svet zgodovine in prigod nas je poeljal Cene Grilc in izvedeli smo mnogo novega. Mlajšim planincem je zgodovina nekaj nepredstavljivega in neotipljivega, zato so nekateri spremljali pripovedovanje malce manj zbrano. Starjši pa smo z odprtimi usti poslušali in srkali Cenetove besede. Ko pa je Cene povedal kako so kašno ušpičili, so pa takoj prisluhnili tudi mlajši in ugotovili, da lumparije se pa niso tako zelo spremenile.V spominskem parku je pričelo že močneje deževati, tako smo poslušali, stisnjeni pod dežniki, še eno Cenetovo dogodivščino, potem pa smo se odločili, da smo dovolj premočeni in da si sedaj pa res že zaslužimo kostanj.Ker nas je bilo veliko in je bilo potrbno speči mnogo kostanja, smo med tem še pogledali film o markacistih, ki nam ga je pripravila Mojca Volkar Trobevšek. Ogled filma je zmotil samo presket pečenega kostanja.Končno pa je bil kostanj pečen. Združili smo mize in se vsi skupaj s starši nagnetli okoli miz in nastala je tišina. Seveda, saj nismo utegnili govoriti, ker je bil kostanj v ustih preveč dober. S toplim čajem smo se dokončno ogreli, med tem pa je Cene šredstavil še svoje umetnine in povedal zgodbe, ki sos sodile zraven.Siti in prijetno utrujeni smo pospravili in se odpeljali domov in v tople postelje.Otroci pa so se dogovorili, da naslednjič naredimo izlet za dva dni. Prvi dan naberemo kostanj, prespimo na seniku, naslednji dan pa pohod in na koncu pečen kostanj. Juhuhu! Planinci se nikoli ne vdamo.Besedilo in fotografije: Urška Petek

Projekt je potekal pod vodstvom mentorjev Mladinskega odseka PD Kamnik in je bil podprt s strani Planinske zveze Slovenije.