PO MEJI IN MED RUMENIMI MACESNI ZAHODNIH KARAVANK – 27.10.2024

Minuli konec tedna je napravila deseterica in ta enajsta (kosmatinka) jesensko pentljo z izhodiščem in ciljem v Srednjem Vrhu nad Martuljkom. Dvigali smo se ob potoku Jerman, spuščali pa ob Hladniku. Vmes smo osvojili dva opoldanska vrhova, prvega Trupejevega – tu je bilo skoraj kot na Triglavu, prevladovale so gorenjske družine z mlajšimi otroki – še pred poldnevom, Maloško poldne pa le dobro uro kasneje.

V drugem delu izleta pa smo bolj ali manj samevali. Najbolj kraljevsko je bilo prečenje Stare in Grajske planine. Šele tu so nas v večjem številu pričakali rumeni macesni. Če je šlo navzgor strmo in hitro, smo šli dolgrede bolj položno in počasi. Seveda tudi mimo lovske koče Hladnik in, v zadjem delu, po gozdni cesti.

Vse in vsi smo bili tako kot je treba, ne morem pa mimo tradicionalne gorenjske “prijaznosti” na izhodišču, kjer so parkirišča omejena, zdi se da zato, da lahko lokalci pokličejo redarje Občina Kranjska Gora, ki na račun prišlekov polni svoj proračun. 500 m višje pri lovski koči Železnica jih ni, ker je tam gozdna cesta, avtov pa prav toliko kot spodaj. Tu sprašujem Planinska zveza Slovenije, do kdaj se bomo šli planinski vodniki te igrice z lokalnimi mogotci – tako posamezniki kot tudi lokalnimi skupnostmi ? Pol ure kasnejši odhod zaradi preparkiranja je lahko včasih težava. Ah, IJPP – če so pa vrgli v Dolini ven železniške tire že davnega 1961-tega, o obnovi pa noče nihče nič slišati …

Vsekakor je izlet lepo uspel, lahko bi nas bilo (še) več, a sedemurna pohodniška zanka ni za vsakogar. O razgledih na Špikovo skupino in k sosedom na AT-Koroško ne bomo, ker so bili malo mrčasti, zato pa so bili toliko lepši bližnji pogledi, tudi na od sonca nasmejane obraze sopotnikov_ic. Se vidimo konec novembra v slovenski kraški preriji …