Pohod na Krn

Ovinki se danes niso vlekli kot po navadi. Danes smo šli tudi precej hitreje. Prišli smo do simpatične ravnine nad kočo pod Bogatinom in zatekli po njej, tako, da smo kmalu dosegli tudi Vratca. Od tam smo se napotili proti Peskom do koder sploh ni bilo lahko priti.

Seveda smo skoraj brez izjeme vsako ravnino izkoristili za tek. Tako smo kljub zadnji veliki strmini, ki smo jo poimenovali strmina junakov hitro prispeli na Peske. Na Peskih smo imeli kratko malico, nato pa smo nadaljevali podvig. Vredno je omeniti, da sem našla odpirač za konzerve iz 1. svetovne vojne. Prišli smo do prvih granat, kjer sva se slikala z granato. Kmalu smo prišli na stopnišče na Batognici. Po parih minutah smo zagledali top na Krnski Škrbini. Kmalu smo se začeli dvigovati, ko smo prišli na Krn smo pojedli čips, fotografirali smo se in odpravili proti zavetišču na Krnu. Ko smo dosegli Gomiščkovo zavetišče smo se napotili proti Krnskim jezerom. Med sestopanjem s Krnske škrbine nam je pot prekrižal zahrbten led, ki pa smo ga uspešno premagali s pomočjo derez. Ko smo prišli na ravnino Na polju, smo zatekli. Po ravnini smo prišli do Krnskega jezera in spet zatekli. Prišli smo v senco, kjer je bilo hladneje in naleteli na zmrznjeno miš. Nadaljevali smo pot in prišli do odcepa za na Komno. Tam se je začela naslednja strmina. Ko smo jo uspešno, vendar z malo počasnejšim tempom zaradi utrujenosti opravili, smo dosegli Lepoče. Od tam smo čez kratek čas prišli do Vratc. Od tam je pot do Savice minila zelo hitro in prispeli smo. Za cel krog smo potrebovali 8 ur in 19 minut, če pa raje potujete s počasnim tempom pa boste ta krog opravili v približno 16 urah. Nama z Žanom je ta tura zelo všeč, ker zanjo vedno izberemo lep sončen dan in skoraj celo pot poslušamo krokarje v daljavi ter srečujemo znance, včasih tudi sorodnike, ter razne živali.

Ajda in Žan Auersperger