Poročilo: Tabor Pipa Miru, 25.-27.6.2021

Že devetnajstič povrsti smo se člani AO Kamnik in prijatelji zbrali na petkovih njivah pod Vršiči. Ta tabor namenimo našim bodočim pripravnikom in alpinistom. V kratkih stenah okoliških sten, alpinisti svoje znanje vtiskamo v nove generacije. Eden izmed bolj pomembnih dejavnikov pa je tudi večdnevno druženje in spoznavanje, ki odkar ni koče na Korošici po mojem mnenju še bolj pride do izraza. Ko sem iz Bele pripešačil do Vršičev in uzrl travnik »jihhaa« vrisk je bil nujen, v tistem trenutku sem naštel 21 šotorov. Domen me je že čakal, splezala sva Rekrutsko. Navdušeno mi je razlagal, kaj se je dogajalo v prejšnih dneh, da je prišel Bojč, pa helikopter je pristal nedaleč od šotorov, pa da plezajo eni dve smeri na dan drugi tudi štiri, pa slike sem gledal, kako so bili otovorjeni za večdnevno kampiranje, menda bodo sliko teh Kamničanov obesili v pastirski kočini na Podvežaku! Ma pa to je noro, sem si mislil, takoj sem se spomnil svojih občutkov, ko sem pred desetimi leti prvič prespal na znameniti pipi miru. 

Sedaj pa le to pipo miru sam nosim in prepričan sem da bo pipa miru še dolga leta tlela.

Spodaj prilagam poročilo našega novega člana Blaža.

»Zadnji vikend junija (tapridni pa že prej) smo prikapljali na Petkove njive, ornk plezali, fajn jedli, nazdravili na rojstni dan naše Slovenije, za notranji mir pa seveda naredili kakšen dim iz slavne Pipe miru. Tečajniki in pripravniki smo bili srečni, da smo lahko prvič pošlatal skalo Vršičev, Desca in Vežice, bogovom vremena se imamo pa za zahvalit, da je bila malo fajhtna samo v nedeljo zjutraj. Hvala vsem alpinistom in inštruktorjem za mentoriranje in potrpežljivost!

Tabor je bil torej super, občutek ob povratku v dolino pa kot da nas ni bilo ene pol leta. Kaj češ – fajn družba, ogenj in hribi oz. kot je rekel Jurc enkrat zvečer: “To smo mi … AO Kamnk!”

Še pridemo nazaj! Do takrat pa ne pozabte vpisat vzponov v Lukmanovi, Večerni, Lepi, Mimo votline (al jame?), GG-ju …«

Miren pozdrav

Žiga Oražem