Pred sončnim zahodom novim izzivom naproti
V soboto smo se tako na pot odpravili Miha Babnik, Rajko Zajc in Klemen Peterlin. Pred obiskom plezališča smo si v bližnjem kraju Roč našli prenočišče v bližnjih apartmajih, katerih ponudba je sicer v Roču kar široka. Takoj nato smo se odpravili v plezališče, kjer smo po 15-minutnem dostopu skozi vasico Klobasi in manjšem incidentu s sicer precej divjimi domačimi živalmi okoli 12 h le začeli s plezanjem. Plezališče Kompanj se nahaja na kraškem robu, zaradi česar je stil plezanja in tip skale podoben ostalim plezališčem na tem območju. Prevladujejo vertikalne smeri po ploščah, prepredene z luknjicami in ostrimi robovi, vmes pa se najde tudi kakšen kapnik ali zajeda. Obstaja tudi kar precej težjih smeri, ki večinoma potekajo po stropih velikih lukenj pod steno, najdejo pa se tudi večraztežajne smeri, ki pa so vseeno opremljene športnoplezalno. Zaenkrat je v plezališču opremljenih kakih 100 smeri višine do cca. 50-60 m (večraztežajne). Nekateri sektorji so bili opremljeni šele nedavno, stena pa ponuja še ogromno potenciala za nadelavo novih. To se v novejših sektorjih na določenih smereh tudi pozna, saj so oprimki še zelo ostri, mestoma umazani, priporočljivo pa je tudi, da smo pozorni na morebitno proženje kamenja.Prvi dan smo raziskovali predvsem centralni del stene, ki je opremljen že precej časa (sektorji B-Beastiequeen in C-Katz). Plezališče smo zapustili v mraku in ob vračanju na parkirišče ugotovili, da obstaja povsem nova, zgledno urejena pot, ki poteka mimo naselja in tako ne moti domačinov ali morebitnih krvoločnih štirinožcev. Sledila je namestitev v apartma, kuhanje večerje in ogled krajšega filma »Out of Sight« iz francoske boulder meke Fontainebleau.
Nedeljo smo začeli zgodaj, saj smo želeli čimbolje izkoristiti zares ugodne vremenske razmere. Plezalni dan smo otvorili z obiskom desnega dela stene, sektorja D – Krankenhaus, nato pa smo se ponovno preselili v centralni del stene. Dokončevali smo vsak svoje plezalne izzive, plezali pa smo predvsem na pogled, in sicer večinoma smeri do ocene 7b. Skupno smo v dveh dneh preplezali kakih 30 smeri od težavnosti 5c naprej. Nedeljski plezalni dan smo zaključili malce pred sončnim zahodom ter se iz plezališča odpravili naravnost domov novim izzivom delovnega tedna naproti. Udeleženci smo bili soglasni, da je izlet lepo uspel, saj so bile vremenske razmere zares odlične, plezališče pa zelo impresivno in vsekakor vredno še večih ponovnih obiskov. Presenetila nas je tudi prijaznost domačinov in očitno vzpodbujanje plezalskega turizma s strani občine Buzet. Takšno obnašanje lokalnih oblasti bi v Sloveniji po našem mnenju vsekakor lahko večkrat vzeli za vzor. Na izletu smo sicer pogrešali večje število udeležencev, prav tako pa se ne bi pritoževali nad morebitnim podaljšanjem obiska.
Besedilo in fotografije: Klemen Peterlin
