Regijski park Kamniško – Savinjske Alpe
PRIPOMBE NA OSNUTEK UREDBE O REGIJSKEM PARKU KAMNIŠKO – SAVINJSKE ALPE Tudi navadni državljani si lahko ogledamo upravljanje z naravo pri naših zahodnih sosedih Italijanih, Avstrijcih, Švicarjih, Francozih, ki v naravnih parkih omogočajo razvoj turizma in od tega potem spodobno živijo. Smatram, da bi bilo dobro, da bi sprejemali odločitve o tem kako naj bo spisana Uredba o narodnem parku v Sloveniji bolj demokratično na referendumu, saj bi le na ta način prisilili snovalce k pripravi dobro in razvojno naravnane uredbe. Sedanji birokratski pristop, pri katerem so med snovalci uredbe na eni strani lovci na koristi, na drugi strani pa njihove marionete: »pesniki«, »slikarji«, »arheologi« in ostali delomrzneži, nam prinaša omejevanje dejavnosti na skoraj vseh zelenih površinah Slovenije, ki že sedaj prinaša naslednje porazne rezultate: 1. Zaraščanje kulturne krajine in beg prebivalcev s podeželja v Ljubljano in v še nekaj večjih mest. 2. Odliv zahtevnejših domačih turistov, tistih, ki imajo denar, v sosednje države ( zimski in letni turizem v gorah in na smučiščih). 3. Zasvinjano vodo (jezera, reke), ker ni denarja za vzdrževanje in izgradnjo infrastrukture, saj ga ne znamo zaslužiti na lažji način od turizma, klasični prisilni donatorji – socialistične tovarne, pa so skoraj vse že propadle. 4. Zaradi slabe infrastrukture po naših hribih hodijo v glavnem planinci, ki nosijo polne nahrbtnike hrane in pijače, embalažo pa premnogi kar odvržejo v to »zaščiteno« naravo. V naših planinskih kočah pa v glavnem strežejo oprano kislo zelje in slab čaj in vse skupaj drago zaračunajo, ker je menda zasilna oskrba strateška odločitev naše planinske zveze, saj tako ni potrebno urediti kuhinje in sanitarij. V tujini po planinskih kočah res ne pustijo jesti in piti zalog iz nahrbtnika, a planincu ponudijo odlično hrano v paketu s spanjem (polpenzion).5. Ker za naše svinjajanje po hribih in neurejene sanitarije vedo tudi Avstrijci, so nam v Kamniku in še kje na meji pomagali na kočah izgraditi ekološka stranišča, da jim nebi svinjali vode še tja čez. Na Kredarici naprimer ni direktnega čezmejnega vpliva, zaradi tega pa tako smrdi. Italijani do svojih koč tudi do višine 2600m napeljejo kanalizacijo in potem izkope, ki so bili za to potrebni, tudi spodobno sanirajo, ampak oni imajo denar, ker se gredo turizem tudi v praksi in od njega dobro živijo. 6. Pri nas priviligiran sloj lahko rije, zida in uničuje naravo kjerkoli kljub naravnim parkom in rezervatom, navaden državljan pa do ekonomsko upravičenega dovoljenja za turistični objekt pride le če podkupi priviligirance v občinski in državni upravi. Pri nas nikoli ni bil cilj zaščititi naravo, ampak je cilj celo Slovenijo pokriti z omejitvami za vse dejavnosti, tudi za turistične, da bodo nekateri lahko komandirali in kasirali, delomrzneži pa bodo dobili službo v upravi regijskega parka, ali pa bodo najeti za »strokovno svetovanje«. Zaradi takšne sprevrženosti in pokvarjenosti v ozadju se potem zidajo vikendi premožnih in priviligiranih, ki v turističnem smislu ne prinašajo nič, pravega razvoja turizma pa še dolgo ne bo, ker potencialni vlagatelji večinoma nimajo ali pa nočejo plačati visokih podkupnin. Narava se bo še naprej lepo zaraščala, turizma pa tisti, ki pišejo uredbe itak ne želijo, saj je v turizmu potrebno delati, upravljanje z regijskim parkom pa bo itak pokrila država iz proračuna. Vsa ta gorečnost ustanavljanja narodnih in krajinskih parkov je podobna nepremišljena zadeva kot zapiranje glavnih cest v skoraj vseh naših malih mestih, češ da se bo zaščitilo kulturno dediščino, pa še peš cone za sprehajanje psov smo dobili. Izgovor pa je bil, da jih imajo tudi v Londonu in Parizu in rezultat je umiranje starih mestnih jeder v slovenskih. mestih. Pa brez zamere, ampak tako pač je. Še v naprej bomo prisiljeni zapirati stare in ekonomsko neupravičene tovarne, ker tega »pesniki« ne bodo preprečili, tam kjer se ponujajo nova delovna mesta pa bomo postavili dvojne ograje in Planinska zveza Slovenije in z njo na žalost tudi Planinsko društvo Kamnik stojita pri tem dejanju v prvi vrsti na okopih za temi ograjami do bridkega konca. Lepo vas pozdravljam!Stanislav Pirc
