Šuštarčki …

Tekma poteka v sproščenem vzdušju. Tam je tudi zabaven komentator, ki plezalcem tudi pomaga, velikokrat pa tudi priporoča srečelov, pri katerem so vse srečke dobitne. Zdaj pa nazaj k tekmovanju. Torej, na tej tekmi se tekmuje v balvanih in težavnosti, tako, da se štejeta obe disciplini pri skupnem seštevku, od katerega je odvisna tudi uvrstitev. Tekme se udeležijo večinoma lokalni tekmovalci. Za prvih nekaj mest se dobi bogate nagrade, kot na primer sistem vponk (komplet), matičarka (vponka z navojem), čokolada, magnezija, majica in podobno. Nad prizoriščem se dviga gora Gradiška Tura, po kateri je tekmovanje tudi dobilo ime. Če pa gremo nazaj h Gradiški turi, nanjo vodi lepa ferata, pa tudi lažja pot. Proti vrhu se obe poti združita in po lahki poti prideta na vrh. Pot je zelo razgledna in skoraj vso pot te spremljajo lepi pogledi po Vipavski dolini. Na in ob poti pa je, posebej spomladi, tudi veliko rastlin, na primer roža iris in živali, na primer hroščki rdeči škratci oziroma šuštarčki. Nad plezalno steno, kjer se odvija tekma pa je tudi veliko plezališče, ki ima precej lahkih smeri. Za začetnike je verjetno najprimernejši sektor Male plošče, kjer je zelo lepa smer Alfa 4a, malo nižje pa so tudi trojke Piko, Pika in Piki. Tudi jaz sem sprva plezala v Alfi. Priporočam vam obisk prireditve in Vipavske doline na sploh. Besedilo in fotografije: Ajda Auersperger