Tekma na Jesenicah in vzpon na Viševnik (2050 m)

Na mostu pri Jesenicah me je oči vprašal, katera reka teče tu spodaj? Jaz pa mu odgovorim: “Sava dolinka.” Čez približno 5 minut smo se pripeljali do telovadnice OŠ Toneta Stražarja kjer je stenca. Jeseničani so pripravili celo goro peciva in novoletno smrekico z plezalnimi kompleti.

Kmalu se je tekma v parih na čas tudi začela in sem zaslišal: “Pripravljena, pozor, Piii!” Z mojim sotekmovalcem sem se pomeril in ga tudi premagal. Kmalu se je začel boj za četrto mesto in sem tudi zdaj prehitel sotekmovalca, dokler se ni začel finalni boj za prvo mesto. Kmalu se je začel boj za prvo mesto in sem tudi zdaj slišal pripravljena, pozor, Piii. Na srečo sem prehitel mojega sotekmovalca za 1,8 sekunde. S tem sotekmovalcem pogosto tekmujem za prvo mesto.  

Po parih minutah je bilo podeljevanje in kar na enkrat sem se znašel na stopnički za prvo mesto. Po tem trenutku smo šli v naravni rezervat zelencih, ki leži v Zgornjesavski dolini. Zelenci so tudi drugi izvir Save Dolinke, prvi pa je v dolini Tamar. Po ogledu Zelencev smo šli kupiti malico in večerjo za na Viševnik. Vrnili smo se na stenco in po kakih tridesetih minutah se je začela tekma moje starejše sestre Ajde. Tudi Ajda je prišla do boja za prvo mesto, samo, da se ji ni posrečilo kot meni. In tako je prišla na stopničko za drugo mesto. Po Ajdini tekmi smo šli na Viševnik, ki je v Julijskih Alpah. Izhodišče je na Pokljuki. Ko smo prišli na Pokljuko, je bila na žalost že tema. Pot vodi po gozdni cesti, nato po smučišču, po grapi in na lepo, majhno sedlo. Od sedla se strmo vzpnemo na vrh. Ker je bila pot zasnežena smo uporabljali cepin in dereze. Ko smo prišli na Viševnik smo iz naših nahrbtnikov vzeli večerjo. Večerjali smo juho, čaj in hot-dog. Na vrhu je bil lep razgled na luči v dolini. Kmalu je začelo pihati, zato smo se vrnili do avta in se odpeljali domov.Ta dan mi je bil najbolj všeč od tekem letošnjega leta.Besedilo in fotografije: Žan Auersperger