Tih jesenski dan, čemeren in zaspan …
Iznad vasi Matke smo se umerili na strmo pot na Kamnik, 861 m visok osamelec. Res ni visok, strm pa z vseh strani, in razgiban. In kako lepo ime ima- Kamnik. Dobro, da je tako gosto poraščen, saj so nam debla ponujala varen spust po spolzki poti. Mrzlica pa prijazno vabi pohodnike iz Savinjske in Zasavske doline. Vedno je dobro obiskana, saj nudi počitek, dobro hrano in prijazen sprejem. Še sonček je na nas kukal med drevjem. In zopet se je izkazalo, “ečkrat, ko gremo v hribe, večkrat imamo lepo vreme”. Vračali smo se v megli, pa kaj zato, bili smo dobre volje, imeli smo zopet lep izlet. Besedilo: Katja TabernikFotografije: Saša Lindič