Top 10 slovenskih planinskih koč v izboru za naj kočo 2016
Izbor Naj planinske koče 2016 se je z avgustom prevesil v drugo polovico. Med 66 kandidatk, ki so opremljene z ustreznimi certifikati, ste že v prvem krogu razdelili rekordnih 23.600 glasov. Večino, kar 60 odstotkov, pa ste namenili desetim finalistkam, ki vam jih predstavljamo v tokratnem prispevku. Koča, ki bo do 12. 9. zbrala največ glasov (seštevanje se v finalnem krogu začenja znova), bo prejela naziv Naj planinska koča 2016.
Karte so se od zadnje objave rezultatov – sredi julija smo objavili seznam 20 koč, ki so zbrale največ vaših glasov – krepko pomešale in oblikovale končni seznam finalistk.
Finalistke izbora Naj planinska koča 2016 (TOP 10 planinskih koč, ki je v prvem krogu zbralo največ glasov, objavljamo po abecednem vrstnem redu) so:
Cojzova koča na Kokrskem sedlu
Češka koča na Spodnjih Ravneh
Koča Antona Bavčerja na Čavnu
Koča na planini Razor
Krekova koča na Ratitovcu
Planinski dom na Kalu
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih
Roblekov dom na Begunjščici
Tončkov dom na Lisci
Valvasorjev dom pod Stolom
Med 66 planinskih koč, ki imajo certifikat družinam ali okolju prijazna planinska koča, so opremljene z malo čistilno napravo oziroma so priključene na kanalizacijsko omrežje, ste že v prvem krogu razdelili 23.600 glasov (lani 11 tisoč), kar govori o tem, da ste izbor, ki ga na Siol.net s podporo Planinske zveze Slovenije izvajamo drugič, vzeli za svojega.
Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1.793 m)
Finale se je Cojzovi koči na Kokrskem sedlu lani izmuznil, letos je bila uvrstitev vanj prepričljiva. “Upali smo na finale,” je ob novici, ki smo jo sporočili po telefonu, priznal oskrbnik Tomaž Bolcar, ki nad kočo bdi zadnjih pet let. Po delnih izidih – sredi julija smo objavili seznam top 20 planinskih koč – so se odločili še za promocijo na Facebooku in kot kažejo podatki o številu zbranih glasov, je ta več kot uspela.
Cojzova koča na Kokrskem sedlu je dobila ime po bratih Zois: po Žigi, mentorju in mecenu slovenskih literatov, naravoslovcu, geologu in mineralogu, ter botaniku Karlu Zoisu.
Bolcar predvideva, da ima največ zaslug za to, da se gostje vedno znova vračajo, prav sprememba kulinarične ponudbe. Po priljubljenosti izstopa pohorski lonec – enolončnica iz desetih vrst zelenjave in treh vrst mesa – ki ga pripravljajo z ljubeznijo, svoje pa prispeva tudi koča sama, ki izžareva domačnost, nudi toplino, pomemben kamenček v mozaik pa prispeva tudi oskrbniška ekipa s svojim odnosom. “Ker smo stari planinci, vemo, česa si planinci v gorah želijo,” je dejal.
Koča, ki nosi ime po bratih Zois, po Žigi, mentorju in mecenu slovenskih literatov, naravoslovcu, geologu in mineralogu, ter botaniku Karlu Zoisu, je obdana z rožami. V izobilju jih je v okolici koče, na balkonu in terasi, zanje skrbi Bolcarjeva pomočnica Jožica Popovič, ter v koči, kjer je zanje v obliki fotografij poskrbel oskrbnik doma. Cojzova koča je za nekatere pohodnike ciljna, za številne pa vmesna postojanka, saj ponuja enega najlažjih pristopov na Grintavec.
Češka koča na Spodnjih Ravneh je kot stara mamka z dušo, jo je opisala njena oskrbnica Karmen Karničar.
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1.542 m)
Češka koča na Spodnjih Ravneh, ki jo je pred 116 leti zgradila češka podružnica Slovenskega planinskega društva v Pragi in jo odprla 26. julija 1900, ko jo je tudi blagoslovil duhovnik Jakob Aljaž, je tudi letos ena od finalistk akcije Naj planinska koča 2016. Že drugo leto je njena oskrbnica Karmen Karničar, ki že z glasom izžareva bistvo koče. Dušo.
“Češka koča je stara koča z dušo. Za mnoge je ena najlepših v Sloveniji. Vsaka deska škripa in vsaka zna povedati vsaj 70 zgodb, piha, dolgčas pa nam nikoli ni. Ali mi ustvarjamo zgodbe ali pa jih poslušamo,” je ob našem klicu zavzeto naštevala Karničarjeva. Povedala je, da se za promocijo akcije kaj posebej niso trudili, saj spleta, kjer bi lahko spremljali rezultate akcije, nimajo, so pa veseli informacij, s katerimi jim vsake toliko postrežejo obiskovalci.
Koča Antona Bavčerja na Čavnu je novinka v finalu izbora Naj planinska koča na Siol.net.
Koča Antona Bavčerja na Čavnu (1.242 m)
Med finalistkami je letos prvič Koča Antona Bavčerja na Čavnu. Zanimivo, ob objavi vmesnih rezultatov je ni bilo med prvo dvajseterico, a so se, kot kaže, ljubitelji koče pospešeno organizirali in jo “bombardirali” z glasovi. Oskrbnika Zdravka Bratino je vse skupaj precej presenetilo, a kot je skromno dodal, da brez vremena tudi takega obiska ne bi bilo, o vlogi človeškega faktorja pa ni želel soditi.
“Letos smo res lahko ponosni na svoje delo,” je ocenil gospodar Koče na planini Razor Darij Kenda. Koča je ena od finalistk akcije Naj planinska koča 2016.
Koča na planini Razor (1.315 m)
Gospodar Koče na planini Razor Darij Kenda se je lani povsem ogradil od glasovanja za Naj planinsko kočo, pa tudi letos ni še niti enkrat glasoval, je dejal. Naj gostje sami povejo, kaj jim je všeč, je namignil Kenda.
“Letos smo res lahko ponosni,” je dejal. “Na postrežbo, dobro hrano, videz koče in odnos do gostov. Lepo je vedeti, da ljudje vedo, zakaj glasujejo,” je še namignil.
Na Krekovo kočo poleg narave in razgledov privabljajo tudi ratitovški flancati, specialiteta tamkajšnjih kuharic.
Krekova koča na Ratitovcu (1.642 m)
“A res? A res?” je kar dvakrat moral vprašanje ponoviti oskrbnik Krekove koče na Ratitovcu Lojze Lotrič, ki z ženo Anico že 20 let skrbi za priljubljeno planinsko postojanko. Planince tja privablja lepa narava in razgled, da o kuharicah, ki se trudijo z njihovo specialiteto – ratitovškim flancatom, ki je za Ratitovec to, kar je za Trojane krof –, sploh ne govorimo. Polovica gostov je stalnih, ti se združujejo v Klub prijateljev Ratitovca, ki privablja predvsem planince iz Sevške doline in Škofje Loke, ostala polovica pa prihaja z vseh koncev Slovenije.
Oskrbnica Planinskega doma na Kalu Slavi Resman je bila nad uvrstitvijo v finale prijetno presenečena. “Naši ‘penzionisti’ bodo še kako veseli.”
Tudi Planinski dom na Kalu je novinec na naši lestvici finalistov. Slavi Resman, ki je z družino na domu že 34 let, je bila nad novico o uvrstitvi med najboljših deset planinskih koč v Sloveniji presenečena.
“Naši ‘penzionisti’ bodo veseli,” se je namuznila. Sama se od tekmovanj distancira. “Veste, to je zelo subjektivno in težko je določiti zmagovalca,” je utemeljila svoje mnenje.
“Kot kaže, se naši gostje tukaj počutijo domače in radi prihajajo. Imajo tudi Klub ljubiteljev Kala, ki letos praznuje deseto obletnico, vanj pa se vključuje tisti, ki si želijo več kot zgolj poležavati pred televizorjem in se sprehajati po dolini.”
O dolgi dobi, ki jo veže na Kal, pa: “Tukaj smo že skoraj tako dolgo kot oprema,” je namignila. “Doma jo menjamo vsakih 20 let, tukaj pa smo še vedno isti. Ko smo bili mladi, so nas prepričali, da smo prišli sem gor, potem pa je z leti to postal naš način življenja. Nismo krivi, če čas tako hitro beži,” je namignila.
Na Planinski dom pri Gospodični poleg kulinarike vabi tudi pomlajevalni izvir.
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m)
Suvereno se je v finale uvrstil tudi Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih, kjer brata Sašo in Blaž Mrhar nadaljujeta z družinsko tradicijo. Zadnji je bil novice o finalu, ki smo jo po telefonskih žicah spravili do Korčule, izredno vesel. “Potihem smo pričakovali finale, nismo pa se kaj posebej promocijsko angažirali, saj smo želeli najprej brez tega videti, kako se bodo odzvali naši obiskovalci. No, zdaj, ko smo v finalu, pa se prav gotovo bomo, je zagotovil.
Prepričan je, da na Gospodično vabijo tradicija, Merharjevi so tam prisotni že četrt stoletja, neprestana težnja po nadgradnji in obnovi – koča je leta 2010 dobila povsem novo podobo –, pomlajevalni izvir, ki ga je pred mnogimi leti v bajki Gospodična opisal že pisatelj Janez Trdina, in seveda kulinarična naslada.
Roblekov dom na Begunjščici tudi z novo oskrbniško ekipo gladko v finale!
Roblekov dom na Begunjščici (1.657 m)
Novica o preboju v finale je prijetno presenetila tudi Zdenko Podpečan, ki je z možem Rokom na mestu oskrbnice nasledila Brigito Novak. “Glede na to, da sva nova na Robleku, se letos kakšne posebej vidne uvrstitve nisva nadejala,” je priznala: “Plakat o akciji Naj planinska koča smo sicer obesili na vrata, a kakšnega vidnejšega odziva nismo pričakovali. Lepo presenečenje,” je dejala.
“Koča je prijetna, ima dušo in oddaja posebno energijo, trudimo pa se tudi z domačo hrano,” je omenila Podpečanova, ki sicer že osem let pomaga pri oskrbovanju doma, kjer si zaradi izredne strmine pomagajo s konji.
Na Tončkovem domu se pohodniki lahko okrepčajo tudi s široko paleto okusov palačink. Kar 20 jih imajo na jedilniku.
Tudi Tončkov dom je rekonvalescent akcije Naj planinska koča, če se pošalimo. V finale ste jih s svojimi glasovi izstrelili že lani. Franc Krašovec, ki z ekipo za dom skrbi že sedem let, je preboj v finale pričakoval, saj so jim že delni izidi vlivali upanje. Prepričan je, da goste k njim privablja standardna ponudba – v njej je tudi kar 20 različnih vrst palačink, med najbolj prodajanimi jedmi pa je gobova juha z domačimi ajdovimi žganci z zabelo – in okusi, “ki ljudem očitno odgovarjajo”.
Valvasorjev dom pod Stolom (1.181 m)
Valvasorjev dom pod Stolom je titulo Naj planinska koča nosil že leta 2014, lani mu jo je Planinski dom na Kumu speljal šele v zadnjem delu glasovanja. Oskrbnik Aleš Štefe je uvrstitev v finale pričakoval, saj je bil odziv med njihovimi obiskovalci izjemen.
“Ko vas gostje začnejo vsakodnevno spraševati, kako nam kaže, potem to daje slutiti, da so glasovali za nas. Upam, da bomo zdržali do konca,” se je namuznil Štefe, ki je s svojo ekipo na Valvasorju že četrto leto. Do doma se je mogoče pripeljati z avtom, še posebej to velja za goste, k pot nadaljujejo do Stola in okoliških dva tisočakov, je pa tudi ciljna postojanka, tudi za 150 do 160 rednih gostov, ki se na Valvasorjev dom povzpnejo čisto vsak dan.
Za najljubšo kočo lahko glasujete z oddajo glasu na spletnem portalu Siol.net.
Alenka Teran Košir
Vir: Siol.net
