VELIKA PLANINA – Pastirska dediščina iz zbirke Vlasta Kopača

Velika planina v Kamniških Alpah je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem z več kot sto pastirskimi kočami. Pašne površine so razprostirajo na nad 1500 metrov nadmorske višine, obdane so z redkim smrekovim gozdom in ruševjem, posejane z značilnimi kraškimi vrtačami. Že v začetku maja pašniki ozelenijo in dajejo vse poletje dobro pašo živini. Človek je bil na Veliki planini in v ostalem visokogorju navzoč že v prazgodovinskem času, kar dokazujejo desetletna arheološka izkopavanja. Najstarejši doslej raziskani tloris bajte na Veliki planini je iz 16. stoletja, ki je po merah in videzu skoraj enak Preskarjevi bajti. Preskarjeva bajta, ponovno zgrajena sicer leta 1945, vendar na star način, je zadnji in edini ohranjeni primerek ovalne bajte v slovenskih gorah.Vlasto Kopač (1913-2006), arhitekt, planinec, alpinist, ilustrator in publicist, strokovnjak na področju naravne in kulturne dediščine, se je skoraj 70. let vračal na Veliko planino.Najmogočnejši spomenik njegovega dela je prav Velika planina. Kljub močnim pritiskom, da bi v 50. letih 20. stoletja zgradili velike skupne zadružne hleve, je arhitektu Kopaču uspelo ohraniti prvotno pastirsko selišče. Razvoj turizma je vsekakor zahteval spremembe. Leta 1959 je bil sprejet Kopačev načrt urbanističnega programa za gradnjo turističnega središča in počitniških zaselkov. Leta 1963 je bila zgrajena žičnica do Šimnovca in naslednje leto sedežnica do Zelenega roba. Prav njegova zasluga je, da se je starodavna pastirska dediščina ohranila do danes.Po smrti Vlasta Kopača leta 2006 se je pokazala možnost, da pride ta enkratna zbirka v kamniški muzej. Ob finančni podpori Občine Kamnik je bila zbirka odkupljena in Medobčinski muzej Kamnik je pridobil 486 predmetov. S Kopačevo zbirko lahko obiskovalcu muzeja ali Velike planine skoraj v celoti predstavimo delo in življenje pastirja, vso poglavitno opravo, ki jo je potreboval med sezonsko pašo na planini, od posod in pripomočkov za izdelovanje masla in sira, trničev in pisav za njihovo okraševanje, lesenih žlic in zajemalk, pastirjevih oblačil, opreme za živali, kot so zvonci in leseni ročaji za zvonce, hišne opreme – lesenih ključavnic, ročajev za vrata (primežev), svetilk in izdelkov, ki so jih izdelovali v prostem času ali na paši, kot so otroške igračke, sončna ura ali pipe v obliki psičkov in petelinčkov.