Vse do vrha z nasmehom in opečenim nosom na obrazu
Prvo polovico tabora smo preživeli pod znamenitim vrhom Naranjo de Bulnes (Picu Urriellu – 2519 m). Njegove stene z vseh strani ponujajo smeri različnih težavnosti. Skala je kompaktna in njene razčlembe plezalca vodijo vse do vrha z nasmehom in opečenim nosom na obrazu. Pod znamenito zahodno steno je koča, ki ponuja spanje po ugodni ceni. Tako je tudi logistika lažja. Za avanturiste oziroma fante in punce z močnimi rameni, pa je dovoljeno tudi brezplačno kampiranje v okolici koče na že v naprej pripravljenih prostorih.
Za drugi del tabora smo izbrali mnogo odročnejši predel Picosov – Fuente Prieta. Šotorili smo na višini preko 2000 m v osrčju gora Pena Santa di Castila (2596 m) in Torre Santa Maria (2486 m). Daleč stran od prve koče. Travnata oaza, objeta z ostrimi skalnatimi vrhovi, z izvirom vode, slapom, ki nam je omogočil tuširanje po vsakodnevnem plezanju, kamnito ogrado za družabni prostor, narejene police za šotore … Čarobno. Okoliške stene ponujajo plezanje v 100 pa tja do 700 m visokih smereh, različnih težavnosti, z večinoma sprotnim nameščanjem varovanja. Stene, grebenska prečenja, pohodniške ture … Za vsakogar se kaj najde. Kvaliteta skale pa …
Lepo vreme nam je omogočilo, da smo vsi skupaj opravili preko 40 plezalnih vzponov.
Težko se je bilo vrniti nazaj domov. Hvala vsem, da smo skupaj kot ekipa lahko naredili te dneve res čarobne.
Besedilo: Juta Pavlič
