Zgodovina

PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK OD 1893

Korenine planinskega življenja na Kamniškem segajo daleč v 19 stoletje. Kažejo se v različnih akcijah, srečanjih in prireditvah.

V času velikih pritiskov germanizacije se je krepil odpor proti potujčevanju in prevzemanju naših gora. Narodno zavedni Kamničani so se trudili na vso moč, da se slovenske gore ohranijo v lasti domačinov.

Leta 1893 so dozoreli pogoji za ustanovitev prve podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 19.julija v Kamniku. Prvi predsednik je postal apotekar in župan Kamnika Josip Močnik. Med ustanovitelji je bila vrsta pomembnih kamniških mož.Mnogi so kasneje postali zelo spoštovani planinski delavci v slovenskem merilu.

Prva leta je bilo torišče dela v podružnici osredotočeno na utrjevanje notranjih organizacijskih odnosov, krepitvi članstva in začetkom izgradnje planinskih koč na Kokrskem in Kamniškem sedlu. Izgradnja planinskih koč je pospešila tudi porast vseh dejavnosti v okviru društva.

Življenje med svetovnima vojnama je v planinsko življenje vnesla vrsto težav in tudi uspehov. Vseskozi je društvo ohranilo svojo zasnovo in kljub nekaterim razhajanjem je društvo napredovalo.

Koča na Kokrskem sedlu je bila zgrajena že leta 1897, večkrat dograjena ter dobila sedanjo obliko 1988.

Koča na Kamniškem sedlu je bila v prvotni obliki zgrajena 1906, prav tako večkrat spremenjena in je leta 1983 dobila sedanjo podobo.

Med drugo svetovno vojno je bila društvena aktivnost ohromljena in je skoraj zastala. Arhivski material so zavedni člani pravočasno umaknili pred posegom okupatorja. Tako je bila društvena dokumentacija v celoti ohranjena in je danes sodobno urejena in arhivirana.

Po vojni se je planinsko življenje po začetnih težavah zelo razmahnilo. Težave in hromitev društvene dejavnosti so povzročali neurejeni lastniški odnosi pri obeh kočah. Zemljiško knjižni vpisi in s tem lastništvo se je po več letih naposled le uredilo in PD Kamnik je postalo skoraj v celoti lastnik planinskih koč. To pa je spodbudilo še večji razmah društva. Obiskovalci lahko danes dobijo v kočah vso potrebno oskrbo.

Obisk v planinah je naraščal in oskrbovanje koč z nosači je postalo preveč naporno in zahtevno. Do obeh koč so bile zgrajene tovorne žičnice, kar je močno poenostavilo in izboljšalo oskrbo in vzdrževanje. Danes se s sončno energijo skoraj v celoti pokriva potrebe po električni energiji. Zgrajene so bile čistilne naprave kar ve veliki meri prispeva k ohranjanju neokrnjene narave.

Tudi planinske poti so dobro vzdrževane in omogočajo varno hojo. Narava vsako leto poskrbi, da morajo markacisti pregledati na desetine kilometrov označenih poti, odpraviti pomanjkljivosti, nemalokrat zaradi varnosti spremeniti potek in jih nanovo opremiti z varovali in ustreznimi oznakami.

Skladno z rastjo obiskov v naših planinah in krepitvijo društvenih aktivnosti so se širile za duštvo zelo pomembne dejavnosti. Sodelovanje z gorsko reševalno službo zagotavlja učinkovito reševanje ponesrečencev, alpinistični odsek skrbi za vzgojo mladih kadrov, naši alpinisti so v svetovnem vrhu, razvija se športno plezanje, vodniki varno vodijo planinske pohode in ture v okviru vsakoletnega programa, odsek za varstvo narave pridobiva na veljavi, velik povdarek je na informiranju in promocijskih aktivnostih, zelo pomembno je delo z mladimi po vrtcih in šolah, aktiven je mladinski odsek. Zgrajena je bila moderna plezalna stena. Vse dejavnosti usklajujejo organi društva: upravni odbor, občni zbor in drugi.